Sašo Hribar oproščen

Skoraj desetletje po tem, ko je satirik in radijski voditelj Sašo Hribar izrekel nekaj ostrih besed o svojem uredniku Petru Radoviću in bil za to večkrat obsojen, je vendarle dočakal oprostilno sodbo. Da je šlo za njegove izjave, ki so v dopustnih okvirih svobode izražanja, je dokončno odločilo ustavno sodišče. Ustavni sodniki so tokrat tako ravnali sami od sebe, ne da bi jim najprej moralo dati lekcijo o svobodi izražanja evropsko sodišče za človekove pravice (kar se je zgodilo recimo v primeru nekdanjega novinarja Mladine Jureta Aleksića, kjer so evropski sodniki slovenske podučili, kaj je satira in kritika).

Hribarjeva zgodba, ki se je začela jeseni 2009, gre takole. Sašo Hribar je v televizijski oddaji Hri-bar gostil tedanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak in jo vprašal, kako gleda na predlog, da bi vodenje stranke prevzel Jože Možina, tedanji direktor TV Slovenija, na kar je Novakova odgovorila, da nima nič proti. A ta del oddaje, ki se je snemala dan pred predvajanjem, je bil po posredovanju urednika Petra Radovića izrezan, oddaja pa objavljena v cenzurirani različici.

Hribar se je na Radovićevo potezo potem v javnosti večkrat odzval z ostrimi besedami, kot so »turbo anus«, »tampon cona«, »homo erectus« … Radović se je odločil za tožbo, sodišče pa je na prvi in drugi stopnji Hribarja večkrat obsodilo, celo po tem, ko je ustavno sodišče pred štirimi leti enkrat že razveljavilo obsodbo in rednemu sodstvu naložilo, naj v tem primeru upošteva svobodo izražanja. Hribar je bil obsojen na plačilo 2000 evrov odškodnine.

Tokrat pa so bili ustavni sodniki posebej jasni, obsodbo so dokončno razveljavili in Hribarja oprostili, redno sodstvo bo moralo odločiti le še o višini stroškov postopka, ki jih bo moral Radović povrniti Hribarju. Ti bodo znašali približno 4000 evrov, torej še enkrat toliko, kot je znašala odškodnina, ki bi jo moral po mnenju rednega sodstva Hribar plačati Radoviću.

»Danes se zdi, da ne veš več, kaj je res in kaj ni, vse to, kar se je dogajalo na sodiščih rednega sodstva, je ena plat zgodbe, kar se je na ustavnem, pa druga plat. Resnica je zelo subjektivna zadeva. Če vzamemo dejstva – sem jaz povedal, da nekdo, ki se skriva za funkcijo šefa razvedrilnega programa in prek javnega servisa širi turbo kulturo, s to primitivnostjo vpliva na celotno slovensko populacijo, in odzval sem se tudi na cenzuro. Ustavno sodišče je ugotovilo, da ni šlo za nobeno kršitev pravic, nič zlonamernega ali šikaniranje, diskreditiranje in podobno. Dve sodnici rednega sodstva pa sta se v mojem primeru odzvali zelo čustveno. To pomeni, da sodišče dejstev oziroma okoliščin, v katerih so bile izrečene moje besede, sploh ni upoštevalo, ampak je upoštevalo le emocionalni vidik. V sodno bitko smo šli zgolj zato, ker obstaja vzrok in obstaja posledica in sodišče vzroka sploh ni upoštevalo,« se je na odločitev ustavnega sodišča odzval Hribar.

Pravi, da bo počakal, da bo zadeva res dokončna, črno na belem, zaključena: »Kaj bo sledilo, ne vem. Vse je tako absurdno in tako gnilo, lahko se zgodi vse, lahko grem celo v zapor, če bo redno sodstvo odločilo, da beseda ustavnega sodišča nič ne velja. Situacija je absurdna, vse življenje se ukvarjaš z logiko absurda, na stara leta pa ugotoviš, da logike ni.«