Skupni upor vseh živih bitij

"Tako ljudje kot rastline in živali trpimo zaradi klimatskih sprememb, zaradi dejstva, da smo samo surovina za nadaljnjo proizvodnjo, ne pa tudi bitja, ki si želijo svobodo in harmonijo."

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani je do 4. novembra na ogled skupinska razstava z naslovom Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki nas opozarja na to, da smo ljudje kot tudi živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin. Kustosinji razstave: Zdenka Badovinac in Bojana Piškur.

Tako ljudje kot rastline in živali trpimo zaradi klimatskih sprememb, zaradi dejstva, da smo samo surovina za nadaljnjo proizvodnjo, ne pa tudi bitja, ki si želijo svobodo in harmonijo. Vse to proizvaja željo po begu iz neznosnih pogojev ter željo po uporu, in če sledimo posrednemu sporočilu umetnikov na razstavi, je mogoče misliti skupni upor vseh živih bitij. Ali se lahko človek upre skupaj z rastlinami in živalmi?

"Zaradi vedno bolj napredne tehnologije in znanosti ter pohlepnejšega kapitalizma smo priče vse pogostejšim spremembam, mutacijam identitet in migracijam iz ene bivanjske situacije v drugo. Vse očitnejše postaja neskladje bitja in njegovega bistva. Zato se moramo tudi vse pogosteje in vse hitreje odločati o sprejemanju tujcev, transseksualcev, mutantov iz človeškega, živalskega in rastlinskega sveta; in vse to pod diktatom administrativnih, kulturnih in ekonomskih redov, kjer golo življenje nima svojega mesta in zato tudi ne nobenih pravic. Štejemo torej samo kot bitja s povsem administrativno ali utilitarno identiteto. Z vso živo in tudi neživo naravo nas v skupno usodo vse bolj povezuje podivjani kapitalizem, ki po eni strani uničuje naravo, po drugi pa licemerno vzdržuje naravo kot simbol čistosti in harmonije," pravi kustosinja Zdenka Badovinac.

"Zaradi vedno bolj napredne tehnologije in znanosti ter pohlepnejšega kapitalizma smo priče vse pogostejšim spremembam, mutacijam identitet in migracijam iz ene bivanjske situacije v drugo. Vse očitnejše postaja neskladje bitja in njegovega bistva."

Oksana Timofejeva v knjigi History of Animals dokazuje, da so tudi živali bitja historičnega materializma, katerih identiteta se spreminja v skladu s pobegi iz nevzdržnih pogojev. Zagovarja sprejetje naše živalskosti, vendar ne z vračanjem nazaj k svojim živalskim koreninam, ampak tako, da ozavestimo prav živalskost, oziroma razlikovanje od le-te, njeno preraščanje ali zatiranje kot nosilec našega postajanja človeški. V nasprotju s humanizmom takšno postajanje pripelje človeka ne do izenačenja s svojim bistvom, ampak prav nasprotno, do sprejetja svoje drugosti.

O povezavi med živalmi in revolucijo Timofejeva zapiše: "Človek bi lahko ugovarjal, da ribe ne morejo izpeljati revolucije, toda mar res vemo, ali to zmorejo proletarci? Že sama tema revolucije govori o nemožnosti, ki sama po sebi ni nikoli absolutna, temveč se prepoznava kot možnost le retrospektivno, s pridobitvijo smisla, pomena in nujnosti za neko potrebo tistega, 'kar je bilo prej'." 

Revolucija in umetnost imata skupno zamišljanje nemogočega, nečesa, kar je zunaj obstoječega družbenega ali simbolnega reda. Ker je dominantni družbeni red danes totalen, saj obvladuje ves planet in vsa živa bitja, si njegov konec lahko zamišljamo samo kot skupni upor vseh živih bitij. Da bi ljudje in živali nastopali v skupni revoluciji, se zdi nekaj nenaravnega, podobno kot se kapitalizem marsikomu zdi naraven, saj temelji na zakonu močnejšega, komunizem pa nekaj nenaravnega, preveč idealnega.

"Človek bi lahko ugovarjal, da ribe ne morejo izpeljati revolucije, toda mar res vemo, ali to zmorejo proletarci?"

Na razstavi sodelujejo: Jure Detela, Igor Grubić, Janez Janša, Alexi Kukuljevic, Oleg Kulik, Siniša Labrović, Tanja Lažetić, Vladimir Leben in Ercigoj Art, Marko Pogačnik, Franc Purg, Tamara Al-Samerraei, Maja Smrekar, Sven Stilinović, Jože Tisnikar, Zoran Todorović, Jalal Toufic in Anton Vidokle.

V sredo, 11. julija ob 18.00 bo v MSUM potekalo predavanje Oksane Timofejeve z naslovom Živa duša. Ali imajo ljudje in druge živali v resnici dušo? In če ja, kako so njihove duše videti? Iz česa so narejene? Od kod prihaja živa duša, anima, ki daje živali življenje, duha? Kje se nahaja? Kje se nahaja in po čem se razlikuje, če se sploh razlikuje, od telesa? 

Oksana Timofejeva je docentka na Evropski univerzi v Sankt Peterburgu, višja raziskovalka na Inštitutu za filozofijo Ruske akademije znanosti v Moskvi, članica umetniškega kolektiva Chto Delat? (Čto delat?), namestnica urednika revije Stasis in avtorica knjig History of Animals (Jan van Eyck, 2012; Moskva, 2017; Bloomsbury, 2018) in Introduction to the Erotic Philosophy of Georges Bataille (Moskva, 2009).