Gregor Kocijančič

13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

Florence and the Machine: High as Hope

2018, Republic

+ + +

Florence Welsh ima brez dvoma enega najmogočnejših in najprepoznavnejših glasov v sodobni pop glasbi. Osupljivo vokalno zmogljivost in nadnaravno kapaciteto pljuč pokaže tudi med izlivanjem srca na novi plošči High as Hope, a četudi je na njej napovedovala nekakšen slogovni zasuk, tega ni zaznati. Spremljevalne podlage so morda nekoliko manj pompozne, a plošča zaradi veličine njenega glasu, ki zasenči inštrumentalno plat izdelka, ni nič manj epska. Nasprotno: zbirka balad je včasih prav pretirano grandiozna in posledično težko prebavljiva. Vtis, da poslušamo filmsko glasbo iz Disneyjevega animiranega muzikala, je neizogiben, a morda je ravno teatralnost tisto, kar od Florence pričakujejo zvesti oboževalci.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.