Časovni referendum

Evropska komisija je prejšnji teden na svoji spletni strani objavila vprašalnik, s katerim se lahko vsak prebivalec izreče o pogledu na vsakoletno dvakratno prestavljanje ure, torej o prehajanju med zimskim in poletnim časom. Razpravo o tem je z državljansko pobudo sprožila Finska, predlog pa ima precej podpore tudi v evropskem parlamentu.

Odgovornost, da pripravi predlog morebitnih sprememb, je na plečih evropske komisarske za promet Violete Bulc. Kot je povedala v intervjuju za prejšnjo številko Mladine, je zanjo pogoj, da gre za enotno odločitev vseh evropskih držav. »Ne moremo si dovoliti, da bi zaradi samovolje držav povzročili motnje v delovanju skupnega trga. Od evropskih poslancev pričakujem, da bodo zagotovili dovolj glasov v podporo ukinitvi premikanja ure. Ko se to zgodi, bom takoj sprožila ustrezne postopke.« Načrtuje, da bi ji morebitno spremembo uspelo izpeljati še pred koncem mandata prihodnje leto.

Gre za temo, o kateri ima praktično vsak svoje mnenje. Strežniki Evropske komisije prvega navala ljudi, ki so želeli izpolniti vprašalnik, niso zdržali in spletna stran je bila nekaj časa nedostopna.

Da je premikanje ure nadležno in da moti naš bioritem, se verjetno strinja večina. Manj enotnosti pa je pričakovati glede morebitne nove ureditve. Ko oziroma če nehamo premikati uro – kateri čas bo obveljal?

Če ostanemo pri zimskem času, se odpovemo dolgim svetlim poletnim večerom. Če ostanemo pri poletnem, bo jutranja prometna konica pozimi potekala v temi.

Glede na geografski položaj Slovenije je naš pravi čas zimski. Zdi pa se, da ima večina ljudi raje poletni čas. »Države, ki ležijo bolj južno, so načeloma bolj naklonjene poletnemu času, severnejše države pa zimskemu,« opaža komisarka. Zato tudi dopušča možnost, da se države na koncu odločijo različno. »Ni nujno, da vse države izberejo enako. Pomembno je, da se odločijo za eno možnost in se je nato držijo.«