Vse naše skrivnosti

Zakaj skrivnosti in zlasti načini javne uporabe ali manifestacije skrivnosti, danes igrajo tako pomembno vlogo za posameznika in družbo?

V Galeriji sodobne umetnosti Celje bo od 19. julija do 23. septembra na ogled skupinska razstava Vse naše skrivnosti, ki se ukvarja s tem zakaj skrivnosti in zlasti načini javne uporabe ali manifestacije skrivnosti, danes igrajo tako pomembno vlogo za posameznika in družbo. Po eni strani je videti, da nas žene vse močnejša želja po razkrivanju intimnih trenutkov naših življenj, po drugi strani pa se stopnjuje tudi naša tesnoba, ko se vse bolj zavedamo razsežnosti osebnih podatkov, ki jih skrivno zbirajo, shranjujejo ter uporabljajo države in korporacije za namene, ki jih ne poznamo.

Po besedah kustosinje Katrin Mundt skrivnosti ne obstajajo zgolj kot fiksne entitete, temveč obstajajo v komunikaciji in skozi komunikacijo. Nikoli niso le zaupni dokument ali osebna izkušnja, za katero ne želite, da bi kdor koli izvedel. Vsebovane so v komunikacijskih dejanjih selektivnega deljenja informacij z drugimi ter omejevanja ali omogočanja dostopa do njih. Sporočane so kot zgodbe. Ogorčenje ob uhajanju informacij ali javnih razkritjih zasebnih skrivnosti v resnici sprožijo zgodbe, ki jih ta razkritja obelodanijo. Zaupati skrivnost pomeni povedati zgodbo – in skrivnosti, ki jih ne zaupate, so zgodbe, ki jih raje poveste le sami sebi (in ki jih bo vaše telo prej ali slej izblebetalo)."

Stefan Panhans v delu The Haul (Hello Everybody) razmišlja o sodobni želji po javnem razkrivanju oz. deljenju "skrivnosti". Ta želja proizvaja sebstvo, ki je hkrati avtistično in ekscentrično ter je zgolj vstopna točka za dobrine v zasebno sfero, ki jo ne le naseljujemo, temveč tudi razkazujemo.

Serija slik Staša Kleindiensta predstavlja pokrajine povezljivosti in nadzora, tako realnega kot fantazmatskega. So kot odri, na katerih se interesi držav in korporacij zlijejo v kolektivne želje in se odvijejo kot takšni.

Bureau of Inverse Technology v delu Bit’s plane predstavlja strategije za igrivo spodkopavanje fizičnih omejitev in tehnoloških infrastruktur, ki organizirajo in ščitijo te pokrajine.

Delo Maria Garcíe Torres What Happens in Halifax Stays in Halifax (in 36 Slides) raziskuje posmrtno življenje skrivnega umetniškega dela, ki ga je v šestdesetih letih zasnoval Robert Barry. Kako dolgo lahko obstaja, če njegova zgodba nikoli ne bo posredovana naprej in če se ga na ta način ne bomo spominjali?

Apparatus 22 z delom Repository & Love razmišlja o nevidenih razstavah muzejev in zbirk, Martin Kohout pa v delu Free Mail ustvarja špekulativne profile svojih uporabnikov in se tako s svojim pametnim telefonom infiltrira v institucionalizirani prostor zasebnosti.

Lenka Đorojević in Matej Stupica z novim delom The Horizon proizvedeta spremenjeno različico znanega arhitekturnega elementa, ki organizira izmenjavo informacij in vrednot, pri tem pa svojo moč in socialno izključevanje izraža preko zastora skrivnostnosti.

Adrian Paci razmišlja o videu kot o spominski tehnologiji, ki gradi skupnosti preko skupne želje videti, naj gre za takojšen užitek ob skrivnem skupnem ogledu pornografije ali prerazporeditev izgubljene države kot ambivalentne naknadne oz. vtisnjene podobe (Electric Blue).

Projekt Simona Asencia z naslovom The Book of Rumours poseže tudi v javni prostor, saj vabi prebivalce, da delijo in sprejmejo nasvete za širjenje osebnih govoric, Lawrence Abu Hamdan pa v videu Rubber Coated Steel s pravnimi in tehnološkimi prijemi zvočno izsledi tiste, ki skrivno uporabljajo nasilje proti ljudem, ter doseže, da za to odgovarjajo.

Serija radio-avtografskih kamnov Susanne Kriemann sledi skriti strupeni dediščini današnjih postindustrijskih pokrajin in izprašuje naš občutek o tem, kaj je možno videti, Kallabris pa v delu I / Object uporablja zvoke iz skritih analognih virov, ki skupaj konspirativno tvorijo relacijsko polje zvočnih dogodkov.

V seriji printov There Is Light in Every Window (#6) Felipe Mujica črpa iz vizualnega jezika grafičnega oblikovanja 20. stoletja in ponovno prebira njegovo implicirano (tehno-)utopičnost na ozadju naše sedanjosti in možnih prihodnosti.