Nemci zavirajo izplačilo zadnjega obroka pomoči Grčiji

Grška vlada se že pripravlja na to, da si bo denar spet morala izposojati na finančnih trgih, čeprav ima dovolj denarja do sredine leta 2022

Grčija bo še morala počakati na izplačilo zadnjega obroka pomoči v višini 15 milijard evrov. Zavoro je potegnila Nemčija, ki se je prejšnji teden hvalila, da je do zdaj z obrestmi za kredit, ki ga je dala Grkom, zaslužila 1,3 milijarde evrov. Razlog za nemško zavoro je davek na dodano vrednost. Grška vlada je obljubila, da bo pred zaklučkom reševalnega programa dvignila davek na dodano vrednost (DDV) na vzhodnoegejskih otokih s sedanjih 17 na 24 odstotkov, kolikor znaša na celini. Zdaj pa se je odločila, da ga bo zaradi bremena z begunci vsaj še do konca leta ohranila na sedanji ravni, zaradi česar se bo v državni proračun nateklo 28 milijonov evrov manj.

Nemška vlada je ocenila, da gre za spremembo pogojev za pomoč Grkom, zato bo o izplačilu zadnjega obroka še enkrat moral odločati parlamentarni odbor za proračun, čeprav je nemški parlament izplačilo konec junija že odobril. To izplačilo so prav tako že odobrili finančni ministri iz držav z evrom in vodstvo evropskega reševalnega sklada ESM, ki bo denar nakazal v Atene.

Na grškem finančnem ministrstvu so se na odločitev Nemcev odzvali s pojasnilom, da je finančni minister Evklid Cakalotos finančnim ministrom iz držav z evrom zagotovil, da bo vlada manjkajočih 28 milijonov evrov zbrala zlasti z zmanjšanjem izdatkov za vojsko.

Nemška vlada je ocenila, da gre za spremembo pogojev za pomoč Grkom, zato bo o izplačilu zadnjega obroka še enkrat moral odločati parlamentarni odbor za proračun, čeprav je nemški parlament izplačilo konec junija že odobril.

Evropska komisija je prejšnji teden po poročanju STA sprejela odločitev o sprožitvi okvira za okrepljeni nadzor Grčije po zaključku programa pomoči. »Namen okrepljenega nadzora je Grčiji pomagati okrepiti zaupanje trgov, vlagateljev in podjetij, ki si želijo stabilnosti in predvidljivosti,« je poudaril podpredsednik komisije, pristojen za evro, Valdis Dombrovskis.

Unija bo v okviru nadzora po izteku programa spremljala »dokončanje, uresničevanje in nadaljnje izvajanje reform, dogovorjenih v okviru programa, v skladu z zavezami grških organov«. To je ključnega pomena za krepitev tržnega zaupanja in s tem okrevanja gospodarstva Grčije, so ocenili na evropski komisiji.

»Okrepljeni nadzor ni četrti program. Ne vključuje novih obveznosti ali pogojev. Gre za okvir, ki podpira dokončanje in uresničevanje tekočih reform. Zakaj je to tako pomembno? Ker pri okrevanju Grčije ne gre za dogodek, ampak za proces,« je pojasnil komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Po poročanju Handelsblatta se grška vlada že pripravlja na to, da si bo denar spet morala izposojati na finančnih trgih, čeprav ima dovolj denarja do sredine leta 2022. Analitiki so enotni, da tako dolgo z najemom novega kredita ne sme čakati. Grška vlada si mora s testnim sposojanjem zgraditi zaupanje, pravijo. Več resnice je najbrž v tem, da ponudniki denarja hočejo služiti in s tistimi, ki si nič ne izposojajo, to ni mogoče.

Grki tako seveda ne smejo razmišljati, zato se vlada že pripravlja, da si bo najprej poskusno izposodila nove evre z izdajo desetletne obveznice. Tudi druge države, ki so bile v reševalnih programih, zlasti Irska in Portugalska, so najprej testno izdale desetletno obveznico. Če bo Grčiji pred 20. avgustom, ko je predviden zaključek reševalnega programa, izdati obveznico po sprejemljivih pogojih, bo to velik uspeh. Vlada Aleksisa Ciprasa bo to lahko uporabila kot dokaz za »čisti izstop« iz programa, navaja Handelsblatt.

Tudi druge države, ki so bile v reševalnih programih, zlasti Irska in Portugalska, so najprej testno izdale desetletno obveznico.

Grška vlade je zaupanje trgov preverila že februarja z izdajo sedemletne obveznice. Za novo vlagatelji še vedno pričakujejo, da bo pribitek za tveganje visok. Trenutno za desetletno grško obveznico znaša 3,85 odstotka, kar je polovico manj kot pred dvema letoma, a še vedno tri krat več, kot plačuje Španija.

Evklid Cakalotos zato vlagatelje prepričuje, da Grkom lahko zaupajo. Prejšnji teden je bil na predstavitvah vlagateljem v New Yorku in Bostonu, v začetku septembra se namerava srečati z vlagatelji v Aziji. V začetku julija so predstavniki več institucionalnih vlagateljev predstavnikom grške agencije za upravljanje z dolgom (PDMA) svetovali, naj z najemom novega dolga počakajo, dokler se trg še bolj ne stabilizira.

Na drugi strani kolumnist Bloomberga Marcus Ashworth piše, naj Grki kljub visokim pribitkom predolgo ne čakajo, ker so v Rimu v jeseni napovedana proračunska pogajanja, s katerimi se lahko na trge vrnejo skrbi zaradi razmer v Italiji.

Če Evropa ne bo eksplodirala, bo Grčija lahko preživela.

Helena Smith pa v Guardianu opozarja, da bo Grčija čez nekaj tednov izstopila iz reševalnega programa, ni pa znakov, da bo dolg lahko sploh kdaj poplačala. Poslanec grškega parlamenta Harry Theocharis razlaga, da Grčija v ekonomskem smislu še vedno trepeta, še vedno jo čaka veliko dela. »Naši posojilodajalci ne bodo odšli. Januarja bo izveden naslednji sveženj varčevalnih ukrepov v vrednosti 1,8 milijarde evrov. Ob tem govorimo o fiskalnih ciljih v letu 2060. Jaz bo takrat star 90 let,« pravi.

Država je bila leta 2010 v bankrotu, posojilodajalci pa so takrat, ko bi potrebovala rekonstrukcijo dolga, govorili, da ima problem z likvidnostjo, razlaga profesor Loukas Tsoukalis. Mednarodno tega ni bilo mogoče izvesti, ker so se vsi bali posledic za francoske in nemške banke. 

Konstantinos Tsoukalas, sociolog, profesor in levičarski intelektualec, ki goreče verjame v moč enotne Evrope, razlaga, da so Grki preživeli kot člani EU, a le kakšna bo cena tega preživetja. Zdaj se bolj boji za Evropo kot za Grčijo. Če Evropa ne bo eksplodirala, bo Grčija lahko preživela.