Industrija neresnic

Oprostimo jim, saj ne vedo, kaj delajo. Tako so se pošteni verniki brez šol tolažili skozi pretekla stoletja, če so doživljali ustrahovanje, poniževanje, kruto izkoriščanje ali grozote vojnih spopadov, kar vse so povzročali njihovi domači ali tuji ponoreli oblastniki, ker po ljudski presoji niso bili več pri zdravi pameti.

V dolgi zgodovini se je izkazalo, da ima tudi potrpljenje svoje meje pri vsaki taki oblasti, ki zna zase in za svoje ljudi vedno dobro poskrbeti, da obogatijo, čeprav je bila do svojih sužnjev in vseh vrst podložnikov kruta ter ponorela in brez pameti. V vedno večjih stiskah so ljudje dodali, da je potrpljenje sicer božja mast, vendar so reveži vsi, ki se z njo mažejo. Nato jim je pogosto prekipelo z upori sužnjev, v kmečkih puntih ali v revolucijah, kjer so tvegali vse, celo svoja življenja.

Sedaj je seveda vse drugače. Sedanji podložniki vseh vrst v stiskah iščejo tolažbo pri različnih terapevtih, na samem v pijači, drugi s pomirjevali vseh vrst, od tablet in praškov do smejalnega plina pri skupnem norenju. In vse to se v resnici po svetu in pri nas ponavlja kot v nekakšnih nadaljevankah, toda brez gnojnih vil in brez giljotin, pač pa samo z glasnim druženjem z gesli in žvižgi po ulicah in trgih. Ob tem se ljudje več ne tolažijo, da je oblast tako butasta, da ji lahko vse oprostijo. Na oblasti so namreč najbolj visoko šolani ljudje, med protestniki pa tudi enako šolani podložniki, kot so učitelji, profesorji, raziskovalci, kulturniki, zdravniki in doktorji znanosti, zato se ne moremo več spraševati, kdo je tu nor.

Vprašajmo se, če se visoko šolani politiki zavedajo, kaj delajo, ko kupujejo orožje za milijarde, čeprav je na sto tisoče ljudi pod pragom revščine, če si razdelijo med seboj na stotine milijonov pri gradnji enega samega bloka elektrarne, če ponujajo zdravnikom iz tujine na uro tako plačila kot domačim za mesec dni enakega dela, če razprodajajo za vsako ceno banke in tovarne, ki so naša skupna last, če so sprejeli zakone, da lahko sleparji naropano bogastvo obdržijo, če vse prepišejo na svoje družinske člane … Vladarji niso bedasti in se dobro zavedajo, da vse to delajo zase in za svoje, ker so trdni členi v verigah politične in materialne korupcije. Zato jim nikoli in ničesar ne oprostimo, ker dobro vedo, kaj delajo. Nikoli in nikdar!