Darja Kocbek

 |  Svet

Velika neenakost škoduje vsem, tudi tistim na vrhu

Problematični trend v gospodarstvu je nepoštenost, ne neenakost

© Tomaž Lavrič

ZDA veljajo za deželo priložnosti, saj naj bi si tam lahko vsakdo, ki je pripravljen trdo delati, izboljšal življenje. Od 70. let prejšnjega stoletja to ne velja več, v Forbesu piše Drew Hansen. Družbena mobilnost v ZDA je nizka. V 40. letih prejšnjega stoletja je 90 odstotkov otrok lahko upalo, da bodo zaslužili več kot njihovi starši. Danes je možnost za to enaka sreči pri metanju kovanca. Običajno je postalo, da nekdo začne in konča kariero v enaki dohodkovni skupini.

Možnosti za uresničitev ameriških sanj, ki jih ekonomist Raj Chetty opredeljuje kot premik s petine tistih, ki zaslužijo najmanj, v petino tistih, ki zaslužijo največ, so v Kanadi skoraj dva krat večje kot v ZDA. Ekonomska mobilnost je v ZDA nižja kot v evropskih državah. Eden od razlogov za nizko mobilnost v ZDA je razlika med dohodkovnimi razredi. Če so klini na dohodkovni lestvi bolj narazen je lestev višja in sin potrebuje več napora, da preseže očetov prihodek. Dohodkovna lestev v ZDA pa je med najvišjimi na svetu, pravi Neil Gilbert, profesor na univerzi Berkeley.

Običajno je postalo, da nekdo začne in konča kariero v enaki dohodkovni skupini.

Padci so posebej boleči za tiste v spodnji polovici gospodarstva. Sedemdeset odstotkov ljudi, ki so rojeni staršem v najnižjem razredu, kjer je 20 odstotkov prebivalcev, nikoli ne doseže srednjega razreda. Le 20 odstotkom tistih, ki so rojeni staršem v srednjem razredu, uspe priti v skupino 20 odstotkov najbogatejših.

Mobilnost pa ni edino merilo za ugotavljanje, kako ljudje izkoriščajo gospodarske priložnosti. Od leta 1947 do 70. let prejšnjega stoletja se je povprečni prihodek gospodinjstva v ZDA podvojil. James Surowiecki, avtor dela The Wisdom of Crowds piše, da je gospodarstvo v 20. stoletju bilo tako izjemno zato, ker se je tudi ljudem, ki se niso premaknili v drug dohodkovni razred, življenjski standard močno povečal.

Pri mobilnosti mora nekdo dobiti in nekdo izgubiti, a to povzroči probleme, ko se gospodarska rast upočasni. Takrat tisti, ki imajo moč, izkoristijo svoj položaj in si odrežejo nezaslužen del torte. Raziskovalci Inštituta za ekonomijo dela so v svoji študiji merili nepošteno neenakost.

Nepoštena neenakost je v ZDA višja kot v 31 evropskih državah, ki so vključene v študijo.

Ugotovili so, da je bila raven neenakosti v ZDA od leta 1969 do 1980 stabilna. Od leta 1980 do 1995 se je neenakost na splošno povečala, a le v manjšem delu je bila ta rast posledica nepoštenosti. Od leta 1995 do 2012 je neenakost še naprej rasla in večina te rasti je bila posledica nepoštenosti. Na splošno se je neenakost, ki je posledica nepoštenosti, med letoma 1969 do 2012 podvojila. Nepoštena neenakost je v ZDA višja kot v 31 evropskih državah, ki so vključene v študijo. Velika neenakost škoduje vsem, tudi tistim na vrhu, nepoštenost pa spodkopava zaupanje v sistem, pravi Drew Hansen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.