TV komentar / Vesela kultura

Še vedno je poletje in še vedno smo brez vlade, pa tudi televizija ostaja letnemu času primerno suha. Osvežili smo se lahko le s Poletno sceno, nekakšnim poletnim nadomestkom kulturnih oddaj na TV Slovenija, kjer je vse malo mešano, malo veselo in predvsem zelo demokratično. To pomeni: odmerjenega je približno isto časa, pa če si režiser Ruben Östlund, ki je lani za film Kvadrat v Cannesu prejel zlato palmo, nato pa še nominacijo za oskarja, ali pa nova kavarna v Ormožu, kjer si upokojenci sami lahko spečejo pecivo. Uredništvo Poletne scene ne zna ali pa noče ločevati med bolj pomembnimi (zanimivimi, profesionalnimi) in manj pomembnimi dogodki in ljudmi, zato je vse skupaj kakofonija enakosti, pri čemer je razumevanje dejanske pomembnosti nekega dogodka odvisno le od izobrazbe gledalcev in kakovosti novinarja, ki svoje delo opravlja. Pri intervjuju z Östlundom smo se počutili intelektualno opeharjene ob puhlosti vprašanj, sploh pa nam je bilo žal, da mu niso posvetili celega, daljšega prispevka. Z drugimi besedami: pogrešali smo Osmi dan, morda edino oddajo na nacionalki, ki si prizadeva prebiti domačijskost in v slovenski kulturni prostor prinesti svetovljansko dimenzijo.