(Pre)velika neenakost je strup za družbo
Njenih temnih plati se, z nizko toleranco do plačnih razlik, (še) zaveda večina Slovencev in Slovenk

Ljubljana, 2018
© Borut Krajnc
Čeprav se je povsod v Evropi in v svetu v času finančne in gospodarske krize dohodkovna neenakost povečala, se Slovenija tudi po njej, kar je vidno iz zadnje analize OECD, umešča na sam rep lestvice po tej kategoriji razvrščenih držav, saj imajo nižje razmerje med najbolje in najslabše plačanimi le še Češka in Slovaška ter Islandija in Norveška, sicer nečlanici EU. Res je sicer, da je tudi v Sloveniji največje breme krize prešlo na pleča najnižje plačanega sloja, neto razpoložljivi dohodek spodnje petine prebivalstva se je v času njenega trajanja znižal za 16 odstotkov, zgornji desetini pa le za 6,3 odstotka, vendar se dohodkovna neenakost tudi v tem obdobju ni bistveno povišala. Temu pritrjuje tudi najnovejše poročilo Državnega statističnega urada, objavljeno aprila, s podatkom, da kar dve tretjini zaposlenih prejemata dohodke, nižje od povprečne plače, ki je lani znašala 1685 evrov bruto (1062 evrov neto). Povedno pa je, da je Slovenija prva v Evropi po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno ali do pet odstotkov višjo plačo. Skupina, najbolj izpostavljena tveganju revščine, so še naprej upokojenci.