Plošča / Denzel Curry: TA13OO

+ + + +

Čeprav ima Denzel Curry zgolj 23 let, v Soundcloud-rap krogih in onkraj njih velja za enega najbolj nadarjenih, najhitrejših, najbolj artikuliranih in suverenih raperjev. Prvi mikstejp je izdal pred sedmimi leti, pa se že lahko pohvali z razmeroma obsežnim opusom, ki je zaradi neprizanesljive agresivnosti verzov, s katerimi seka čez mastne, podzemno zveneče trap beate, redefiniral izraz »banger«. Tega, da je ultimativen, se dobro zaveda, in z uspešnico Ultimate, v kateri kar žari od samozavesti, je postal celo spletni mem. Horde internetnih šaljivcev so z njegovo skladbo podložile nešteto videov, za katere menijo, da so tako ali drugače frajerski. Postati spremljava viralnih mem videov se lahko zdi nekoliko nehvaležna oblika komercialnega preboja, a ljudje so njegovi glasbi končno prisluhnili v nezanemarljivih številkah.

Curryja je branje avtobiografije Guccija M ana, očaka tr apa, nedavno navdihnilo, da je spremenil ustaljeno dinamiko ustvarjalnega procesa. Ustvarjanju je postal še bolj predan in se je odločil, da se bo znova in znova preizkušal na novih področjih. Zadnjo ploščo zato zaznamuje izrazit slogovni zasuk, na kar vpliva tudi to, da se je deloma naveličal besnega lajanja, ki ga je postavilo na glasbeni zemljevid. Tokrat večjo pozornost posveti petju, saj, kot ugotavlja, tudi v rapu vedno prevlada melodičnost. TA13OO je zato precejšen odklon od Curryjevega bojevitega sloga: je izrazito spevnejši, a hkrati tudi precej bolj mrk. Vendar brez skrbi, vseeno je na njem obilo značilne udarnosti, brez katere bi avtor verjetno razočaral oboževalce.

Denzel Curry prepriča tudi z nežnejšo platjo, ki zaznamuje predvsem začetek plošče oziroma njeno prvo dejanje. TA13OO je plošča, sestavljena iz treh dejanj, ki naj bi se stopnjevala v temačnosti: od svetlobe prek sivine do teme. Ta konceptualna zasnova deluje precej neizdelano, ob poslušanju jo je težko zaznati in se pravzaprav zdi popolnoma odveč. Melanholija pronica v vsa dejanja, tudi v prvo, Curryjevo temačnost pa je zaznati celo v najspevnejših R & B-refrenih. Ko avtor rapa o bolečini, zbeganosti, bratovi smrti, samodestruktivnosti, prekletstvu glasbene industrije, zlorabi v otroštvu in samomorilskih mislih, kljub rosnim letom kaže visoko stopnjo zrelosti in duševne poglobljenosti. Za kontrast resnim temam poskrbi z igrivo uporabo pop referenc in izvirnih prispodob, ki mladega raperja spremljajo že od začetkov pesniške poti.

Kljub konceptualni zmedenosti, občasni osladnosti pop refrenov in nekaj zgrešenih verzih, ki odražajo (na trenutke nekoliko prisiljeno) težnjo po kontroverzni drznosti, je TA13OO brez dvoma resen kandidat za rap album leta.