Eno ime. En kamen. Ena usoda.

V zadnjih letih je marsikateri obiskovalec nemških mest pred nekaterimi stanovanjskimi poslopji opazil v pločnike vgrajene medeninaste tlakovce z vgraviranim imenom in priimkom osebe, datumom in letnico njenega rojstva in smrti ter navedbo koncentracijskega taborišča. Ob takšne kocke, več kot 69 tisoč jih je že vgrajenih, se ne »spotaknemo« le v nemških, temveč v mestih 24 evropskih držav, od Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Ukrajine do Norveške. Vsaka izmed njih – v slovenskem prevodu nemške besede Stolpersteine jih imenujemo »spotikavci« – opominja, da je bila hiša, pred katero je vzidana, zadnji naslov žrtve nacističnega preganjanja. »Spotikavci« sicer ne zaznamujejo spomina le na judovske žrtve, temveč tudi na Rome, Sinte, homoseksualce in invalide, na vse tiste, ki jih je tretji rajh v svoji obsedenosti s čistostjo naroda, rase in vere obsodil na izginotje.