Intervju / Dr. Saša Zagorc, predstojnik ustavne katedre na ljubljanski pravni fakulteti

Kakšna je v resnici slovenska azilna politika, ki velja za do beguncev neprijazno? Kaj se dogaja z azilno politiko v EU, ki si ne želi več sprejemati beguncev? Je težavno sestavljanje vlade dobra ali slaba stvar? Ali politične razmere v Sloveniji kažejo, da bi potrebovali spremembo volilnega sistema, in če da, kakšno? To je le nekaj razlogov za pogovor s Sašo Zagorcem, ki na pravni fakulteti vodi katedro za ustavno pravo, predava volilno, parlamentarno pravo in azilno pravo, do nedavna pa je vodil tudi kliniko »Pravna svetovalnica za begunce in tujce«.

Kakšna je slovenska azilna politika? Je Slovenija glede tega zgledna država, kot trdijo na notranjem ministrstvu, ali sodi med bolj restriktivne evropske države, kot kažejo statistični podatki in trdijo nevladne organizacije?

Tu ni mogoč enoznačen odgovor. Najprej je treba azilno politiko v Sloveniji spraviti v kontekst. Z azilnim pravom in azilnimi postopki smo začeli razmeroma pozno. Slovenija kot samostojna država na začetku ni imela azilnega prava sploh opredeljenega, ampak je recimo položaj, ki je nastal z večjim številom vojnih beguncev iz Bosne, reševala z začasno zaščito. Z rešitvijo torej, ki je »ne tič ne miš« v primerjavi z azilnim in humanitarnim pravom. Šele pristopna pogajanja in vstop v EU so od Slovenije terjali vzpostavitev nekega resnega azilnega sistema, zato s tem še nimamo večdesetletnih izkušenj kot drugi. Slovenija je poleg tega bila, zgodovinsko gledano, predvsem izvoznica beguncev, ne pa tista, ki jih je sprejemala. Dobro bi se bilo bolj zavedati, da smo bili Slovenci zaradi ekonomskih in tudi političnih razlogov begunci.