V celoti ali na pol?

Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom medresorske delovne skupine o premestitvi beguncev iz držav, ki so najbolj obremenjene z begunsko krizo. Delovna skupina pa je s tem tudi končala svoje delo.

Z delovanjem so zaključili, ker naj bi naloge, zaradi katerih so bili ustanovljeni, opravili. »Pripravili so načrt nastanitvenih zmogljivosti, načrt vključevanja na trg dela in zaposlovanja ter načrt vključevanja v sistem izobraževanja, pomemben vidik delovanja pa je bilo tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.«

A podatki kažejo, da projekt še ni končan. Niti glede preselitve in premestitve beguncev, kaj šele vključevanja na trg dela, v izobraževalni sistem in družbo oziroma glede integracije na splošno.

Izmed 567 oseb, kolikor se jih je Slovenija zavezala sprejeti v skladu z dogovorom o porazdelitvi begunskega bremena, je doslej v dveh letih in pol sprejela le 253 prosilcev za azil. »Premestitev celotne kvote ni bila realizirana, ker Italija in Grčija nista predložili dokumentacije za premestitev vse kvote oseb,« pojasnjujejo na vladi, kjer so se hkrati pohvalili, da je »Slovenija v celoti izpolnila obveznost v zvezi s premestitvami oseb iz Italije in Grčije«.

Poleg tega se je Slovenija zavezala, da bo sprejela 60 oseb z že priznanim begunskim statusom iz držav zunaj EU, točneje iz Turčije. Doslej jih je sprejela 21 – štiri sirske družine, ki so jih predstavniki slovenskih upravnih organov izbrali med skoraj tremi milijoni beguncev, ki so na poti z Bližnjega in Srednjega vzhoda obtičali v Turčiji.

Vsem tem ljudem je integracija dostopna le na načelni ravni. Za kaj več bi bila potrebna posebna zavzetost države. A izboljšave v to smer gredo zelo, zelo počasi, pač v skladu z dolgoletno azilno politiko, usmerjeno k ustvarjanju slovesa države, kjer res ni vredno vložiti prošnje za azil.