Vrniti mora 34 milijonov evrov

Matej Raščan mora zaradi oškodovanja Dela Revij vrniti 34 milijonov evrov

Okrožno sodišče v Ljubljani je danes opravilo nov narok za odločanje o tem, koliko denarja mora nekdanji prvi mož Dela Revij Matej Raščan vrniti. Raščan je v sojenju zaradi oškodovanja podjetja priznal krivdo in bil obsojen na štiri leta zapora ter vračilo 34 milijonov evrov. Višje sodišče je slednje razveljavilo, a je sodišče danes odločilo enako.

Tako Raščanov zagovornik Stojan Zdolšek kot tožilec Boštjan Valenčič sta sodišču sicer predlagala več dejanj, med drugim ponovno zaslišanje stečajnih upraviteljev. Zdolšek je predlagal, naj sodišče ugotovi t. i. "povratni denarni tok" ter s tem dejansko višino koristi, ki se lahko odvzame. Zdolšek je želel, da bi dokazali, da Raščan denarja ni obdržal.

A je sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Alja Kratovec svojo odločitev, ki je enaka kot prvič, utemeljila s tem, da so dejstva, med drugim tudi poniklih 34 milijonov evrov, "pravnomočno ugotovljena dejstva", ki jim tudi višje sodišče ni ugovarjalo, saj je obsodilno sodbo za Raščana potrdilo.

"Odločilno pravnomočno dokazano dejstvo je, da so bile posojilne pogodbe sklenjene zgolj navidezno," je izpostavila sodnica in dodala, da je Raščan vedel, da podjetji Primera in Rašica Point posojenih sredstev Delu Revije ne bosta in nista nikoli vrnili. Zato je sodišče po besedah sodnice dolžno odvzeti točno toliko sredstev.

"Odločilno pravnomočno dokazano dejstvo je, da so bile posojilne pogodbe sklenjene zgolj navidezno."
(Alja Kratovec, sodnica)

Poleg tega je izpostavila institut spregleda pravne osebe, ker da pravna oseba ne more skrbeti sama zase, ampak jo upravljajo fizične osebe, v tem primeru Raščan. Ta je sicer medtem razglasil osebni stečaj in poudarja, da premoženja nima.

Kot je ob tem pojasnila sodnica, je odvzem premoženjske koristi naložila Raščanu, ker je dejstvo, da so se sredstva z računa enega podjetja na račun drugega nakazovala na isti dan. "Te pravne osebe ste zlorabili, uporabili ste njihov bančni račun. Njihovi tekoči računi so služili zgolj temu, da je šel denar naprej. Vse pogodbe ste vi kot fizična oseba podpisovali za vsa tri podjetja," je povzela sodnica.

Da se premoženjska korist odvzeme Raščanu, je sodnica odločila, ker je imel popolno oblast nad temi podjetji. Ob tem je opozorila, da je denar poniknil "neznano kam".

Raščan je v tej zadevi sicer sklenil sporazum o priznanju krivde s tožilstvom in bil obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja ob prevzemu družbe Delo Revije. Ker poziva na prestajanje kazni doslej ni prevzel, mu je sodišče slednjega skušalo vročiti danes ob začetku obravnave. Temu je njegov zagovornik Zdolšek ugovarjal, češ da je Raščan poziv že prevzel. Poziva tako njegova stranka danes ni prevzela. Kot je pojasnil Zdolšek, se mora Raščan v zavodu za prestajanje kazni zglasiti konec tega meseca.

Tožilec Valenčič je pozdravil današnjo odločitev sodišča. Ob tem je izpostavil, da kazenska sodišča institut spregleda pravne osebe redko uporabijo, primer Raščan pa je po njegovi oceni "eksemplaričen primer", ko se ta institut uporabi.

Zdolšek je danes že napovedal pritožbo na odločitev sodišča in pričakuje, da bo višje sodišče sodbo znova razveljavilo. "Ne vem, zakaj sodišče tako trmari," je dodal.

Glede današnjega poskusa vročitve poziva na prestajanje kazni v sodni dvorani pa je ocenil, da se Raščana skuša "diskreditirati v javnosti". Zdolšek je zagotovil, da se bo Raščan zagotovo zglasil na prestajanje kazni.

Raščan je bil oktobra lani spoznan za krivega, da je z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nekdaj uspešno družbo Delo Revije, ki je končala v stečaju, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij Delo Revije. Raščan je po prevzemu Dela Revij izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij Monera in Rašica Point oz. na svoje osebne račune. Bančna posojila so bila slabo ali pa sploh niso bila zavarovana, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, temveč za druge projekte.

Višje sodišče v Ljubljani je pred meseci sicer potrdilo obsodilno sodbo za Raščana, vendar ob tem razveljavilo del sodbe, ki se je nanašal na plačilo 34 milijonov evrov - za kolikor naj bi oškodoval Delo Revije, ki ga je prek podjetij v neposredni ali posredni lasti prevzel in nato spravil na kolena.