Intervju / Drago Šketa, generalni državni tožilec

Drago Šketa je ob prevzemu položaja na vrhu tožilstva pred dobrim letom dni med prednostne naloge zapisal pregon sovražnega govora. Za zdaj podatki ne potrjujejo resnejšega tožilskega dela na tem področju. A Šketa pravi, da bo vztrajal, da se tožilstvo odreče omejitvam, ki so si jih postavili sami, in predlagal strožjo kazensko zakonodajo. Slednje kljub temu, da je zakonski člen za pregon sovražnega govora na las podoben nemškemu, kjer sovražni govor preganjajo precej uspešneje kot v Sloveniji.

Slovenska zakonodaja spada med tiste v Evropi, ki najbolj omejujejo pregon kaznivega dejanja sovražnega govora. Bi morali spremeniti zakonodajo?

Res je, zakonski okvir je zelo omejen in restriktiven. In glede na položaj, ki ga imamo danes v družbi, kjer se krepijo sovražnost v družbi in desni ekstremisti v politiki, bi bilo treba zakonski okvir za pregon sovražnega govora, torej 297. člen kazenskega zakonika, nekoliko razširiti. Sploh glede na zapise, ki jih zadnje čase prebiramo na spletu, in ob zavedanju, kam vodi sovražni govor. Nujno pa bi bilo spremeniti zakon o varstvu javnega reda in miru, da bi se jasneje opredelil tudi prekrškovni vidik sovražnega govora. Niso vsi sovražni zapisi tudi kaznivo dejanje sovražnega govora, zagotovo pa jih je veliko med njimi blažjih kršitev, prekrškov. Poleg tega bo treba tudi kaj spremeniti glede spleta in družabnih omrežij, da bi administratorji lahko po nemškem modelu ažurno brisali najbolj sovražne ali žaljive zapise, ki pa ne pomenijo kaznivih dejanj.