TV komentar / Zdravorazumaši

Da je novoustoličeni premier Marjan Šarec na prvi dan po imenovanju za enega najbližjih sodelavcev izbral človeka, ki je rasist in homofob, je v preteklem tednu zasenčilo vsa druga sporna imenovanja od primitivnih ministrov (npr. Marko Bandelli, SAB) do bizarnih sekretarjev (Jan Škobrne in Bojan Kurež iz kvote SD na ministrstvu za kulturo), tako da to lahko razumemo tudi kot modro politično potezo. Niti v petkovih Odmevih in ne v nedeljskem 24ur Fokusu se ni zdelo, da bi imel občutek, da je karkoli narobe s tem, da je v svoj kabinet imenoval enega (nekoč?) najtesnejših sodelavcev Janeza Janše. Ko je bil Šarec soočen z rasističnimi izpadi svojega novega sekretarja, je dejal, da je problem v tviterju, ker ljudje preveč in prehitro pišejo, skratka, če ne bi imeli tviterja, sploh ne bi vedeli, da je Črnčec rasist ali Bandelli primitivec. In če tega ne bi vedeli, je vseeno, tudi če sta, kajne, kajti dokler se fašizem ali primitivizem skrivata v zakonih in kabinetih ter za širokimi nasmeški, ni z njima prav nič narobe. Kar se Bandellija tiče, je Šarec še dodal, da njegovi izpadi ne pomenijo, da je slab minister, da pa pač »ne filozofira, ampak rad dela«. Prisežemo, res je to rekel.