Film / Milo za drago

zadržan +

Dvojno zavarovanje.

Stephanie Smothers (Anna Kendrick), primestna mama in vlogerka, razširjevalka receptov, starševskih nasvetov in pozitivnega multikulti mišljenja, svojim redkim sledilcem na lepem oznani: Moja prijateljica Emily je izginila! Jo je kdo videl? Prosila me je le za simple favor: če v šoli poberem njenega sina. A potem ni prišla ponj. Tudi na telefon se ne oglaša. Ja – ni je več! Kot vidimo v flešbekih, je negotova, submisivna Stephanie, razočarana gospodinja, polna »zjebanih ženskih navad«, popolno nasprotje seksi, urbane, sofisticirane, elegantne, karizmatične, enigmatične, porschejske Emily, feministične vampice, polne same sebe, glamurja, iredente in visokih pet, njen »vonj« pa se po njenem izginotju le še stopnjuje. Ko se Stephanie prelevi v amfetaminsko verzijo gospodične Marple (ali pa Jessice Fletcher, če hočete), nas čakajo preobrati, ki se zdijo absurdni, toda le vsakič do naslednjega preobrata. Kaj je absurdnejše? To, da se izkaže, da je Emily mrtva in da sploh ni bila Emily, ni še nič.

Čakajte, da se Stephanie ob prvi priložnosti pofuka z Emilyjinim možem (Henry Golding), faliranim pisateljem, pa četudi je osumljenec št. 1 (bajno življenjsko zavarovanje!). A tudi to je le uvod v preobrate, ki s svojo baročnostjo napol samoironično, napol dizajnersko kličejo, če ne že kar kanalizirajo – parodirajo in karikirajo – telenovelo, v kateri se Clouzotovi Hudičevki, stari francoski štikli, recimo Ça c’est arrangé, Laisse tomber les filles in Bonnie & Clyde, lahkotni, zloščeni, šampanjski noir, komedija nravi, burleska, »mistika« filmov Ni je več in Dekle na vlaku in obrobje Dekline zgodbe prepletajo z dvoumnostmi ženskega prijateljstva, materinskega fatalizma, bitke za opolnomočenje, krščanske delinkvence in mračnih družinskih skrivnosti, ki so, rečeno s Stephanie, »kot margarina« – lahko jih je razmazati in raznašati, a so slaba za srce.