Sovražni govor na spletu

Danes velja, da lahko policija in tožilstvo izsledita anonimnega pisca sovražnih besed na spletu le, če dejanje opredelita kot kaznivo dejanje sovražnega govora. Če gre za prekršek – kot sovražni govor, prepovedan po zakonu o prekrških – pa možnosti, da od telekomunikacijskih ponudnikov zahtevata izsleditev pisca, nimata. Sovražni govor, ki po slovenski zakonodaji zdaj večinoma pomeni prekršek – in na spletu ga je res veliko – je torej nemogoče preganjati.

Prav to je bil razlog, da je ministrstvo za pravosodje, ki ga je vodil Goran Klemenčič, spomladi leta 2016 v sklopu sprememb zakona o prekrških predlagalo, da se organom pregona omogoči odkrivanje anonimnih piscev sovražnega govora, ki pomeni prekršek. Kot so zapisali v predlogu zakona, so, da bi dosegli sorazmernost posega v zasebnost, to možnost predlagali zgolj za sovražni govor, torej za prekrške, storjene zgolj v primerih »spodbujanja neenakopravnosti, nasilja ali nestrpnosti zoper rasno, versko ali drugo posebej ranljivo skupino«, ne pa pri vseh drugih, »klasičnih« prekrških …

A ta člen zakona je bil kasneje na parlamentarnem odboru za pravosodje v celoti črtan, saj naj bi pretirano posegal v komunikacijsko zasebnost. Črtanje člena so predlagali predstavniki poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD, podprli pa soglasno vsi člani odbora za pravosodje. Za podoben, a precej bolj rigorozen poseg v zasebnost za potrebe pregona sovražnega govora na spletu so se lani poleti odločili v Nemčiji in zakon njihovi organi pregona tudi vestno izvajajo.

Tovrstne posege v zasebnost vedno spremljajo pomisleki. A slovenska zakonodaja spopad glede vseh oblik prepovedanega sovražnega govora onemogoča s tem družbeno zelo nevarnim pojavom, ki lahko pripelje do fizičnega nasilja. Vmesne faze se recimo kažejo v obliki nastanka paravojaških enot, kot je recimo Štajerska varda.

Če je torej omenjeni predlog spremembe zakona o prekrških pred dobrima dvema letoma morda zbujal skrb kot poseg v svobodo govora in povečevanje represije, bi nanj dandanes gledali tudi kot na predlog, ki je odgovor na družbeno realnost vseprisotnega stopnjevanja sovraštva. Andreja Katič bi lahko torej razmislila o tem, da ga še enkrat vloži v parlamentarno proceduro.

Katičeva se je sicer pred dnevi srečala tudi z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo, tema pogovorov je bil tudi boj s sovražnim govorom, pri čemer se nista dogovorila nič konkretnega.