Damjana Kolar

 |  Kultura

Ljubezenska zgodba para v času hladne vojne, ki zasenči vse druge

Strastno ljubezensko zgodbo, ki se odvija v petdesetih letih na Poljskem, v Berlinu, Jugoslaviji in Parizu, je režiser posnel po resničnih dogodkih svojih staršev

V okviru praznovanja 10. letnice Kinodvora bo danes, 1. oktobra ob 20.00 premiera romantične drame Hladna vojna v režiji oskarjevca Pawla Pavlikovskega, ki se pet let po uspehu filma Ida vrača s strastno ljubezensko zgodbo, ki se v obdobju hladne vojne v petdesetih letih odvija na Poljskem, v Berlinu, Jugoslaviji in Parizu. Film, ki je v Cannesu prejel nagrado za najboljšo režijo, je posvečen režiserjevima staršema in navdihnjen z njuno življenjsko zgodbo.

Wiktor in Zula se srečata leta 1949 med ruševinami povojne Poljske, kjer se strastno zaljubita. Kot glasbenika, ki igrata na državnih režimskih prireditvah, si želita zbežati na kreativno svobodni zahod. Čeprav se zdi, da si nista usojena, hkrati ne moreta živeti drug brez drugega. Ko se jima ponudi priložnost, da odpotujeta v Pariz, sprejmeta ločeni odločitvi, ki bosta za vedno zaznamovali njuni življenji. Ko leta minevajo Wiktor in Zula lahko le opazujeta, kako se svet spreminja in se trudita ujeti svoj trenutek v času.

"Videl sem že marsikaj, ampak zgodba mojih staršev zasenči vse druge. Bila sta najbolj zanimiva dramska lika, kar sem jih kdaj srečal. Njuna zgodba je bila vedno z mano; kot nekakšna matrica za vse ljubezenske zgodbe. Vedel sem, da jo moram posneti. Ne maram biografij, življenja ni mogoče zajeti v film. Vsiljevanje nekakšne vzročno-posledične logike običajno pripelje do zelo cenenih prizorov in dialogov ter reduktivnih interpretacij. Zato sem dolgo iskal rešitev in nazadnje prišel do eliptičnega sloga pripovedi, a sem potreboval nekaj, kar bi vse držalo skupaj. Glasba je tako postala nekakšen tretji lik v filmu, tretji element, ki je pomagal identificirati spreminjajoče se razmerje, različna časovna obdobja in različne kraje," je zapisal režiser.

"Videl sem že marsikaj, ampak zgodba mojih staršev zasenči vse druge. Bila sta najbolj zanimiva dramska lika, kar sem jih kdaj srečal. Njuna zgodba je bila vedno z mano; kot nekakšna matrica za vse ljubezenske zgodbe. Vedel sem, da jo moram posneti."

Pawel Pawlikowski se je pri štirinajstih letih iz rodne Poljske odselil v Nemčijo in Italijo, leta 1977 pa se je ustalil v Veliki Britaniji. Študiral je literaturo in filozofijo v Londonu in Oxfordu. Sredi osemdesetih let je začel snemati uspešne dokumentarce za BBC, med katerimi so From Moscow to Pietushki, Dostoevsky’s Travels, Srbska epika in Pohajkovanje z Žirinovskim. Dvema igranima televizijskima filmoma, ki ju je posnel v devetdesetih, sta sledila celovečerca Zadnje zatočišče (2000) in Moje poletje ljubezni (2004). Filma sta režiserju poleg številnih drugih mednarodnih priznanj prinesla nagrado Britanske akademije za film in televizijo (BAFTA). Leta 2011 je Pawlikowski v Parizu posnel psihološki triler Ženska iz petega okrožja (2011), v katerem sta zaigrala Kristin Scott Thomas in Ethan Hawk. Na Poljsko se je vrnil leta 2013, da bi posnel film Ida, ki je prejel nominaciji za oskarja 2015 za najboljši tujejezični film in za fotografijo, evropsko filmsko nagrado za najboljši film, režijo, scenarij in fotografijo ter nagrado občinstva.

_AutULj0XlQ

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.