Trk prava in verskih prepričanj

Filmska priredba romana enega najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih pisteljev Iana McEwana

V slovenskih kinematografih bo od 18. oktobra dalje na ogled drama Sodnica, v kateri spremljamo, kaj se zgodi, ko trčita pravo in verska prepričanja, pa tudi razmerje med čustvi in razumom. Film je režiral Richard Eyre, scenarij pa je po svojem romanu V imenu otroka priredil Ian McEwan, eden najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih pisateljev, ki je bil že šestkrat nominiran za Bookerjevo nagrado, leta 1998 pa jo je prejel za roman Amsterdam. Mnogi njegovi romani so doživeli uspešne filmske priredbe: V naročju tujcev (r. Paul Schrader), Nedolžen (r. John Schlesinger), The Cement Garden (r. Andrew Birkin), Pokora (r. Joe Wright), Na obali Chesil (r. Dominic Cooke).

Fiona Maye je ugledna in sočutna vrhovna sodnica, ki se ukvarja z zapletenimi primeri družinskega prava. Zaradi njene neizmerne predanosti delu, se njen zakon z ameriškim profesorjem Jackom začne krhati. Jack jo zapusti, ona pa se v iskanju stabilnosti še bolj posveti sodniškemu delu. Tako dobi primer mladoletnega fanta Adama, ki iz verskih razlogov zavrača transfuzijo krvi, ki bi mu rešila življenje.

Po tem, ko sliši argumente njegovih staršev in zdravstvenih delavcev, se odloči za nenavaden korak in ga osebno obišče v bolnišnici. Želi se namreč prepričati, ali se Adam zaveda morebitnih posledic zavrnitve transfuzije. Po pogovoru jo Adam prosi, naj še malo ostane pri njem. Njen obisk močno vpliva na oba in med njima se razvije čustvena vez. Fiona razsodi v prid bolnišnice, in Adam prisilno dobi transfuzijo krvi. Po tem se želi Adam še bolj zbližati z njo, pošilja ji pisma in pesmi, vendar pa se Fiona kot odrasla ženska odloči, da bo do dečka vzpostavila distanco. Medtem se Jack vrne domov, Adam pa ponovno zboli za rakom. Ker je zdaj že polnoleten osemnajstletni fant, zavrne zdravljenje, za Fiono pa so to eni najtežjih trenutkov v življenju ...

Po besedah režiserja Fionina odločitev in posledična sodba, ki odobri transfuzijo krvi, vodita v odnos soodvisnosti med sodnico, ki mora na neki način igrati boga, in fantom, čigar življenje reši. Medtem mož Fiono obtoži, da zanemarja njun zakon. Ne gre za zavestno zanemarjanje: poklicno delo, ki je zelo pomembno in mu je povsem predana, jo je tako zaposlilo, da je sčasoma postala vse bolj odrezana od čustev in moža. Ves ta čas pa raste njena navezanost na fanta, čigar življenje je rešila, oziroma obsedenost z njim. Zanj je postala nekakšen simbol sijoče inteligence, miru in spokojnosti; vsega, česar mu sicer v življenju primanjkuje.

Richard Eyre, večkrat nagrajeni britanski gledališki, operni, televizijski in filmski režiser, je najprej režiral predvsem v gledališču. Filmsko kariero je začel s filmom The Ploughman’s Lunch (1983), ki je bil prav tako posnet po scenariju Iana McEwana. Za svoj naslednji film Iris (2001), biografijo pisateljice in filozofinje Iris Murdoch, je bil nominiran za berlinskega zlatega medveda. Film o prvi ženski igralki na britanskem odru Stage Beauty (2004) je na filmskem festivalu v Cambridgeu prejel nagrado občinstva, psihološki triler Zapiski o škandalu (2006) pa nagrado občinstva na Berlinalu ter vrsto nominacij za pomembna filmska priznanja, vključno z oskarji, zlatimi globusi in nagradami BAFTA. Za veliko platno je priredil kratko zgodbo Bernharda Schlinka Drugi moški ( 2008), posnel pa je tudi vrsto televizijskih filmov in serij za BBC, med drugim film o falklandski vojni Tumbledown (1988), za katerega je prejel nagrado BAFTA za najboljšo TV-dramo.

ZNxFZWPP9uE