Ko točko pogoltne tema

Oliver Pilić z razstavo Točka izginotja izziva naš spomin in sposobnost prepoznavanja motivov. V Hiši kulture v Pivki že s samo postavitvijo razstave nagovoraja mesto, v katerem še vedno domuje vojska.

V Hiši kulture v Pivki že od konca devetdesetih let prirejajo različne kulturne dogodke, leta 2013 pa jo je prevzela ekipa, ki se osredotoča na vizualno umetnost in jesensko sezono odprla s Pilićevo razstavo Točka izginotja. V prvem razstavnem prostoru pivške hiše naletimo na Pilićeve grafike iz serije Od New Yorka do Dallasa (2017/18). Te so na nek poseben način nadaljevanje njegove serije Fiktivni portret 1-10 nastale leta 2017. Pilić je obe seriji povezal tako, da je matrice Fiktivnih portretov položil na tla, grafične liste iz cikla Od New Yorka do Dallasa pa pripel na stene.

Na ta način je izzval gledalčev pogled in njegovo sposobnost prepoznavanja in razlikovanja detajlov v motivu in prednje postavil neke vrste rebus ter hkrati gledalca napoti v iskanje sledi metamorfoz obrazov - ko se Trump enkrat postopoma spreminja v J.F.Kennedya (na steni) in drugič (na tleh) v Hitlerja. Za "stensko" serijo sta bili osnova fotografiji voščenih skulptur obeh ameriških predsednikov, pri metamorfozah Trump:Hitler pa je vzel za izhodišče naključno izbrane Trumpove fotografije ter voščeno skulpturo Hitlerja - Him, ki jo je leta 2001 ustvaril italijanski kipar Maurizio Cattelan. Kot pravi Pilić, te združene podobe vedno predstavljajo tretji portret, odprt in ponujen za interpretacije.

Metamorfične podobe je gradil natančno in predvsem z veliko potrpežljivosti. V procesu dela se Pilić poslužuje na eni strani najstarejše reproduktivne tehnike, to je lesoreza, na drugi strani pa digitalno generirane bitmap podobe, ki jim da teksturo v obliki rastra. Tako nastale podobe prenese na leseno ploščo v velikosti 70 x 90 cm in izreže z nožki. Za izrezovanje ene matrice potrebuje kar nekaj tednov in nato še nekaj ur ročnega tiska za vsako grafiko. Pilič razlaga: “Analogni proces lesoreza razumem kot (kiparsko) odvzemanje snovi v konfrontaciji z digitalnim združevanjem podob voščenih skulptur, risbe in naključno najdenih fotografij na internetu. V polju umetnosti me zanimajo razmerja med ideološkim poljem, teorijo sodobne umetnosti, fuzijo političnega portreta.”

V drugem, povsem neosvetljenem prostoru pivške hiše je na stene pripel osem majhnih grafik iz serije Destruction (2016). Motive zanje je snel iz svetovnega spleta oziroma uporabil zamrznjene posnetke iz televizijski ekranov. Posneti so bili z droni in prikazujejo ciljane napade na vojnih območjih, kjer je dejstvovala ameriška vojska. Tudi te podobe je z nožki vrezal v leseno ploščo in jih odtisnil. Ta del razstave, ki jo od prvega prostora ločuje vojaška maskirna mreža, zahteva od obiskovalcev nekoliko več volje in sodelovanja. Namreč, da bi v temi sploh lahko videli grafike, moramo vzeti v roke baterijo in grafike z žarkom svetlobe poiskati na steni. Seveda se je tukaj dvakrat poigral z “laserskimi” vojaškimi napadi, s tistimi, ki jih izza računalnika vodijo iz Pentagona.

Pri Pilićevih podobah je pomembno, da se gledalci seznanijo tudi z matricami, kajti brez pogleda na njih, se na prvi pogled zdi, da gre za računalniški print in ne za ročno tiskano grafiko. Še posebej zaradi tega, ker si danes nihče več ne predstavlja, da bi bil kdo sposoben ure in ure tako natančno izrezovati matrico in jo nato še ročno tiskati, če pa bi lahko nekaj zelo podobnega stiskal s pritiskom na gumb. In zakaj to počne?“Osrednji vidik mojega dela je relacija med materialnim in nematerialnim, med snovnim in digitalnim ter tematiziranje manipulacije podobe danes. Zanima me odnos med originalom in reprodukcijo oziroma relacija med analognim procesom dela in računalniško manipuliranih digitalnih informacij.” Razlaga Oliver Pilić.

Diplomiral je na Akademiji za vizualno umetnost A.V.A. v Ljubljani in se prav s serijo Fiktivni portret 1-10 nedavno uspešno predstavil na razstavi v ljubljanski Cukrarni ob deseti obletnici A.V.A. Prav v tem grobem, še ne obnovljenem prostoru, je serija grafik prišla še posebej do izraza. Skratka, umetnikov komentar digitalne (hiper)produkcije podob in preobilice on line informacij, je zaživel kot integralni del ruševine - prostora Cukrarne - in se zapisal v določeni družbeni in politični kontekst.

Koncept postavitve razstave v Hiše kulture v Pivki pa je odmev politične zgodovine 20. stoletja. Z njo tematizira politično propagando in tehnologijo ubijanja, rastoči populizem in medijsko manipulacijo.

RAZSTAVA GRAFIK: Oliver Pilić - Točka izginotja, Hiša kulture Pivka (do 26. oktobra 2018)