Damjana Kolar

 |  Kultura

Ujeti na letališču

Prva slovenska uprizoritev drame Kresnice prodorne hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, v kateri se ukvarja s tematiko migracij

© Peter Giodani

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo 18. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili dramo Tene Štivičić Kresnice v prevodu Alenke Klabus Vesel in režiji Nine Rajić Kranjac. Gre za eno najbolj mednarodno prepoznavnih mladih hrvaških dramatičark, ki živi in dela v Londonu. V svojih delih se pogosto ukvarja s tematiko migracij, tudi v Kresnicah, ki so nastale po naročilu zagrebškega gledališča ZKM in bile premierno uprizorjene 12. oktobra 2007 v režiji Janusza Kice.

Drama Kresnice se odvija na mednarodnem letališču, ki po eni strani simbolizira lahkotnost potovanja in svobodo gibanja, po drugi strani pa iz varnostnih razlogov postaja strogo nadzorovano območje neštetih pravil in prepovedi. Ko se nad letališčem v hipu poslabšajo vremenske razmere in se promet na njem zaradi snežnega meteža popolnoma ustavi, se običajni letališki vrvež umiri, tako uslužbenci kot potniki pa začnejo odkrivati svoje usode in med seboj navezovati odnose. 

V štirinajstih prizorih spremljamo zgodbe več oseb, parov oziroma skupin: nekdanja ljubimca, uspešno pisateljico in ostarelega novinarja, ki se nista videla 20 let in se zaradi zastoja na letališču povsem naključno znova srečata; zakonca, ki imata resne težave z alkoholom in odhajata na abstinenčni dopust na Barbados; starca, ki se je odpravil na nenapovedan obisk k sinu na Florido; mlado Rusinjo, ki se odpravlja v ZDA za boljšim življenjem … Zaradi zastoja se njihovi prvotni načrti vsaj do neke mere spremenijo, a dejstvo, da so se srečali, vpliva na njihovo nadaljnje življenje.

"Avtorica si je prizorišče drame izbrala kot nekakšne vice, idealni medprostor med tukaj in tam, med zdaj in prej, med svobodo prehajanja in totalno ujetostjo, odvisnostjo. Letališče je najbolj tipični globalni topos, kraj nenehnega kroženja in prehajanja, tranzicije. Vse je v njem svoboda in represija, medkulturna razmerja, trk svetov, vsi mogoči odnosi, vsa slojevitost sodobne družbe je razgaljena v številnih situacijah in človeških legah. V vseh svojih delih in tudi v tem spretno preigrava številne pereče teme sodobnosti. Avtorica tokrat ni šla globlje v psihološko slojevitost likov in odnosov kot denimo v dramah Fragile! ali 3 zimah. Izpostavila je nosilce in nosilke tipičnih značilnosti današnjosti in skoznje sestavila nekakšno širšo, globalno sliko sveta. Pisateljica sama svojo dramo označuje kot zgodbo o ujetnikih v prostorskem in časovnem vakuumu. Čeprav njihove zgodbe niso zelo dramatične, ampak v bistvu vsakdanje, vendarle v posameznih usodah in stikanju preteklosti s sedanjostjo prihaja do vznemirljivih zasukov, celo do osebnih dram," je za gledališki list zapisala Melita Forstnerič Hajnšek.

Po besedah dramaturginje Petre Pogorevc je bil pomemben mejnik med študijem uprizoritve spoznanje, kako zelo so se razmere v svetu zaostrile od leta 2007, ko je Tena Štivičić napisala Kresnice. V luči množičnih migracij ljudi, ki bežijo pred vojnami ali posledicami klimatskih sprememb ali preprosto pred človeka nedostojnim življenjem, da bi na pragu obljubljene Evrope naleteli na vse hladnejši sprejem in vse višje zidove, če niso že prej na poti tragično umrli; v luči naraščajoče nestrpnosti in vztrajnega vzpona fašizma, ki tudi v naši bližnji okolici vse glasneje poziva k sovraštvu, izključevanju in obračunavanju, se je nam pokazalo, da je Kresnice treba prebrati v današnjem kontekstu. Prelahko bi bilo pogledati stran.

V predstavi nastopajo: Jožica Avbelj k. g., Primož Pirnat, Ana Dolinar Horvat, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Sara Dirnbek k. g., Brane Grubar k. g., Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Tanja Dimitrievska, Viktorija Bencik Emeršič, Lena Hribar in Jurij Drevenšek k. g. Dramaturginja: Petra Pogorevc, lektorica: Maja Cerar, scenografinja: Urša Vidic, kostumograf: Andrej Vrhovnik, oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik, oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.