O Nerojenih otrocih - 2.

V 43. Mladini je bilo objavljeno pismo g. Vinka Kosa, kjer je z argumenti skušal dokazati, da je ženska lastnica svojega telesa le do takrat, dokler ne “pripusti” moškega tako blizu, da je možen čudež: pojavitev novega človeka.

Argumenti bi bili skoraj tehtni, če ne bi dejanja klera in vseh “bogaboječih” prikazovala tako dokazovanje kot licemerstvo, hinavščino. Namreč, veljati bi moralo: glej kaj delam in ne kaj govorim.

Bom naštela nekaj razlogov za stisko, ki je razlog, zakaj se ženska odloči za prekinitev nosečnosti? Samo sprevrženec lahko trdi, da je odločitev lahka ali celo brezčutna. In zakaj je v stiski? Mogoče, ker je ogroženo njeno zdravje, mogoče, ker je brez zaposlitve ali ji je zagroženo, če bo zanosila, da bo pogodba o zaposlitvi prekinjena, velikokrat zato, ker si je nespametno (!?) dovolila prepustiti se moškemu iz zagledanosti, zaljubljenosti in ta moški jo je pustil na cedilu. Posejal je seme, če bo kaj vzklilo naj za to skrbi sama, kakor ve in zna.

Za g. Kosa imam vprašanje: ali je vedno, kadar je legel k ženski, vzklilo novo življenje? Gotovo je, da ni. Je uporabljal zaščito t.i. kontracepcijo? Če jo je, je ravnal proti strogi zapovedi najvišjega klera. Kontracepcija ni dovoljena, je prepovedana!

Kaj pa že rojeni otroci, ki jih imajo starši radi, ki so si jih želeli, pa jim, milijonom po svetu, vključno pri nas, ne morejo zagotoviti najnujneše za njihov razvoj. Nimajo hrane ne zdrave pitne vode ne strehe nad glavo. Mene vselej pretresejo prikazi nemočnih in presušenih otroških teles, kjer so žive samo velike, proseče oči. Vas to, g. Kos tudi gane? Ste kaj napisali, da bi opozorili na ta problem, saj so vendar otroci, že rojeni otroci, ki so že v tako rani mladosti nečloveško trpinčeni. Kdo je kriv za to? Ljudje, ki vsakodnevno ničkolikokrat izgovorijo besede: BOG; V IMENU BOGA; ZA BOGA! Ljudje, ki prodajajo orožje, ki povzroča trpljenje drugim, tudi človeškim bitjem. Pravzaprav vsem bitjem z nepopravljivim uničenjem narave.

Ne tako davno so bili telesnemu in psihičnemu trpinčenju izpostavljeni otroci v ustanovah, ki jih je vodil kler, točneje redovnice. Pričevanja so grozljiva. Nedoumljivo, da so trpinčenje izvajale osebe, ki so se zaobljubile Bogu. Kaj pa otroci, ki so jih posiljevali duhovniki? Koliko mlinskih kamnov je bilo obešenih okoli vratu? Nobenega! Pa bi moralo, vsem tistim, ki so storili silo Jezusovim najljubšim! Kler je vse pometel pod preprogo, vendar ne tako skrito, da se na bi našlo. Šele sedaj, po mnogih letih, ko ni več skrito, se duhovščina s papežem na čelu posipava s pepelom, se opravičuje, plačuje odškodnine ...

Opravičila ne zadostujejo, nobena odškodnina ne more zaceliti travme, ki je tisočem otrokom uničila mladost in vero v pravičnost in poštenost, kar naj bi bila doktrina katoliške dogme. Navsezadnje. Kaj pa vest posiljevalcev? So šli k spovedi, so po nekaj Očenaših in Zdravih Marij dobili odvezo? Zaobljubiti so se morali: trdno sklenem več ne grešiti, pa so to počenjali vedno znova in znova in znova ...

Dajte možnost tudi ženskam, možnost, da se pri spovedi poravna z Bogom. Duhovniki bi jim morali dati odvezo, ker njihov greh ni večji kot grehi, ki so jih delali v sirotišnicah, v zakristijah, ne gre pozabiti pomorov nad Katari, križarskih pohodov, ubijanje, sežiganje na grmadah in inkvizitorsko mučenje vseh drugače mislečih ...

Prostora premalo za naštevanje vseh smrtnih grehov, ki so bili storjeni v imenu Boga.

Za konec še Jezusovo priporočilo k vsem strehovcem, kosom in ostalim dušebrižnikom: Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!