Dogodki / Tloris za revolucijo, Gledališče Glej, Ljubljana

11/11 ob 20.00 (premiera), ponovitve 12/11, 07/12 in 08/12

Izak Košir
MLADINA, št. 45, 9. 11. 2018

Stara in nova Amerika

Stara in nova Amerika
© Mark Požlep

Performans Tloris za revolucijo je Mark Požlep prvič uprizoril lani v New Yorku, ko je s kanujem obkrožil tamkajšnji otok Manhattan. S projektom je želel raziskati koncept sprave skozi različna razumevanja svobode. V performansu se svojega odnosa do zgodovine in trenutnih političnih razmer loteva v dialogu s potomci staroselskih prebivalcev Manhattna. Požlep je svojo ameriško dogodivščino začel skupaj z Vinetoujem, junakom Karla Maya, ki je v generacije, ki so odraščale za železno zaveso, s filmi pretežno nemško-jugoslovanske produkcije vtisnil podobo ljudstva, ki nikoli ni zares obstajalo. Kakšna je resničnost koloniziranih prebivalcev Severne Amerike? Kakšen davek so plačali za vzpostavitev belega ameriškega mita o domnevni svobodi? Kako se nadvladi kapitala upirajo danes? Odgovori vas čakajo na odru Gleja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Izak Košir
MLADINA, št. 45, 9. 11. 2018

Stara in nova Amerika

Stara in nova Amerika
© Mark Požlep

Performans Tloris za revolucijo je Mark Požlep prvič uprizoril lani v New Yorku, ko je s kanujem obkrožil tamkajšnji otok Manhattan. S projektom je želel raziskati koncept sprave skozi različna razumevanja svobode. V performansu se svojega odnosa do zgodovine in trenutnih političnih razmer loteva v dialogu s potomci staroselskih prebivalcev Manhattna. Požlep je svojo ameriško dogodivščino začel skupaj z Vinetoujem, junakom Karla Maya, ki je v generacije, ki so odraščale za železno zaveso, s filmi pretežno nemško-jugoslovanske produkcije vtisnil podobo ljudstva, ki nikoli ni zares obstajalo. Kakšna je resničnost koloniziranih prebivalcev Severne Amerike? Kakšen davek so plačali za vzpostavitev belega ameriškega mita o domnevni svobodi? Kako se nadvladi kapitala upirajo danes? Odgovori vas čakajo na odru Gleja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.