Človek je človek

So evropske vlade, ki odkrito zavračajo sprejemanje prosilcev za azil, in so take, ki to počno nekoliko bolj v rokavicah. Te za to uporabljajo predvsem ukrepe, ki naj bi imeli odvračilni učinek na vse bodoče prosilce za azil, ki bi si želeli v njih vložiti prošnjo. Zniževanje socialnih prejemkov in drugih denarnih pomoči je takšen ukrep. Nekatere države pa znižujejo celo socialno pomoč za begunce, ljudi s priznanim statusom mednarodne zaščite in s pravnim položajem, s katerim so izenačeni z državljani.

Takšno početje je že pred skoraj desetletjem nemško ustavno sodišče razglasilo za protiustavno. Razsodilo je, da so do socialne pomoči upravičeni vsi ljudje, ki zakonito bivajo v Nemčiji, enako – ne glede na to, ali so državljani ali ne, skratka, ne glede na to, na kateri pravni podlagi bivajo v državi. Ker je socialna pomoč tista, ki naj bi ljudem na družbenem dnu omogočala vsaj preživetje, ker človek za preživetje potrebuje enako, ne glede na to, kakšne barve je njegova koža ali kakšen potni list ima … Pred dnevi je vsebinsko enako sodbo podalo še Sodišče EU v Luksemburgu. Odločalo je o tožbi begunca, ki mu je bila v avstrijski zvezni deželi Zgornja Avstrija priznana nižja socialna pomoč samo zato, ker ni avstrijski državljan, pač pa tujec. Sodišče EU je odločilo, da nižja denarna socialna pomoč za tujce z dovoljenjem za bivanje v državi ni v skladu s pravom EU.

V Sloveniji imajo sicer tujci s priznanim statusom mednarodne zaščite enake pravice glede socialne pomoči kot državljani. Ne velja pa to za prosilce za azil. Ti so do denarne socialne pomoči že tako upravičeni zgolj izjemoma, kadar iz takšnih ali drugačnih razlogov mesece ali leta, ko traja azilni postopek, živijo zunaj azilnega doma. Druga vlada Janeza Janše, točneje njen notranji minister Vinko Gorenak, pa je to pomoč preprosto prepolovila. Kakor da za golo preživetje v enakem okolju tujcu zadostuje pol manj kot državljanu …

Na to so se odzvali slovenski ustavni sodniki in že pred petimi leti razsodili, da je prepolovitev denarne pomoči za prosilce za azil protizakonita in protiustavna. Upravno sodišče je potem v primeru konkretnega prosilca razsodilo, da se mu za nazaj povrne premalo plačana socialna pomoč. Na ministrstvu za notranje zadeve so v skladu s sodbo prosilcu izplačali premalo plačano pomoč, odtlej pa tudi vsem drugim izplačujejo to denarno pomoč v polnem znesku, enakem denarni socialni pomoči.

Prosilcev za azil, upravičenih do te pomoči, je zdaj le peščica, saj do nje dejansko niso upravičeni niti vsi prosilci, ki živijo zunaj azilnega doma ali njegove izpostave. Na zasebnem naslovu trenutno biva 51 prosilcev za azil, le osem jih prejema omenjeno denarno pomoč.