Kultura / Književnik ali »terorist«?

Zahar Prilepin je eden od bolj cenjenih, branih in prevajanih ruskih pisateljev. Za prvenec Patologije, v njem je pisal o čečenski vojni, je leta 2005 prejel ruskega bookerja. Tudi njegovi kasnejši romani so bili med najbolj branimi knjigami. Prelomnica je bil Samostan. Roman o zloglasnem sovjetskem gulagu »za posebne namene« – v slovenskem prevodu Boruta Krašovca je izšel pri Cankarjevi založbi – velja za najboljši ruski roman, napisan po letu 2000. Prilepin je gost knjižnih sejmov zunaj Rusije, tudi na Zahodu najuglednejših, kot sta frankfurtski in pariški. Zakaj torej ugledni ruski pisatelj po mnenju Marjana Strojana, predsednika odbora za mir Mednarodnega PEN, na slovenskem »knjižnem sejmu ni imel česa iskati«?