Film / Kapitan Morten in kraljica pajkov

Captain Morten and the Spider Queen, 2018, Kaspar Jancis

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 50, 14. 12. 2018

za

Kritika resentimenta.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 50, 14. 12. 2018

za

Kritika resentimenta.

Če bi rekli, da je Kaspar Jancis “estonski Tim Burton”, ker so njegovi animirani stop-motion liki groteskni, bizarni ipd., potem bi morali reči, da je tudi “estonski Jack Arnold”, saj se desetletni Morten pod vplivom “kužnega” prahu – podobno kot junak filma The Incredible Shrinking Man (1957) – tako zelo pomanjša, da lahko postane kapitan svoje barčice, ki ga odpelje v svet ( ja, onstran mavrice), s čimer se mu izpolnijo sanje. Morten se premakne – ne ostane le frustrirani, nedojebani talec svojih fantazij, le tovarna toksičnega resentimenta, ki se slej ko prej – tako kot recimo pri njegovi tiranski teti, alias “kraljici pajkov” – prelevi v tovarno sovraštva, nestrpnosti, rasizma in fašizma. (Kinobalon/Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Vsaka Janševa vlada se je končala s polomijo«

Krščanski socialist Peter Kovačič Peršin poudarja, da danes v Sloveniji socialisti smrdijo po komunizmu, Cerkev pa bi rada prevzela čim več družbenih struktur

Zaradi sinove bolezni je postala poznavalka

Špelo Miroševič je redka bolezen, ki jo ima njen sin Urban, spremenila v največjo poznavalko te motnje na svetu

»Izvaja se eksperiment brez našega soglasja«

Smo zadnja generacija, ki lahko določi pogoje sobivanja človeštva in strojev?