Študentje. Delavci. Solidarnost.

V zadnjih osmih letih vladavine Viktorja Orbána na Madžarskem se je v Budimpešti zvrstilo več protestov. Protestirala je opozicija, protestirali so študenti proti kratenju akademske svobode, protestirali so sindikati zaradi gospodarskih reform. A tokratni protesti, ki v Budimpešti trajajo že več kot teden dni, izstopajo. Ne samo po intenzivnosti, tudi zato, ker so se zdaj v zahtevah poenotile vse opozicijske stranke, novonastale študentske organizacije in dotlej razmeroma pasivni sindikati, razlaga madžarski filozof G. M. Tamás, ki je na shodih redni govorec.

Največje proteste na Madžarskem v zadnjem desetletju je sprožila prejšnji teden sprejeta reforma delavske zakonodaje. Ker na Madžarskem, od koder se prebivalstvo množično izseljuje, primanjkuje delavcev, se je vlada odločila za povečanje dovoljenega števila prostovoljnih nadur z 250 na 400 ur na leto, rok za izplačilo pa je podaljšala z enega leta na tri. »Še bolj pa je vse zmotil način, na katerega je vlada to spremembo uveljavila,« pravi Tamás, »in sicer s silo, brez socialnega dialoga in verjetno tudi nezakonito,« razlaga. Protesti so se zato začeli pred parlamentom, nato pa so se hitro preselili pred nevralgično točko Orbánovega režima – pred javno televizijo MTV, kjer se je zvrstilo več incidentov.

Na Madžarskem imajo poslanci pravico vstopa v vse javne institucije, ko pa so hoteli opozicijski poslanci vstopiti v MTV, so oboroženi varnostniki dva nasilno odstranili. Tako rekoč vse opozicijske stranke so se skupaj s študenti in sindikati poenotile v zahtevah, ki jih želijo prebrati na MTV. Zahtevajo umik »suženjske zakonodaje«, zmanjšanje nadur za policiste, konec ločenih sodišč, ki so pod nadzorom vladajoče stranke Fidesz, zahtevajo, da se Madžarska pridruži uradu evropskega tožilca in ustanovitev neodvisnega državnega medija. Tamás, ki je letos poleti nastopil na ljubljanskem shodu proti sovražnemu govoru, pravi, da je jeza neizmerna: »Ne glede na izid tako kot prej ne bo nikoli več. Prvič po letu 1989 vihrajo tudi rdeče zastave novih študentskih skupin, katerih geslo Študentje, delavci, solidarnost vsi vzklikajo.«

Sporno zakonodajo mora pred uveljavitvijo podpisati predsednik države, Orbánov privrženec János Áder, ki lahko zakon vrne v parlament ali ga pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Orbán se od izbruha nezadovoljstva še ni pojavil v javnosti, njegov tiskovni urad, katerega sporočila tvita tudi Janez Janša, pa ponavlja, da za protesti stojijo »dobro znane metode promigrantske mreže Georgea Sorosa«. Nekateri Orbánovi poslanci so celo poudarjali, da so protesti usmerjeni proti krščanskim vrednotam, češ da niso naključno organizirani, ko se približuje obletnica Kristusovega rojstva.