Pravice začasno ostajajo

Zakon o kazenskem postopku je zastarel. Ne omogoča hitre, učinkovite, smotrne izvedbe. To so pritiski, pod katerimi številne evropske države uvajajo novosti, ki prinesejo še več krivic v že tako zelo usodnih postopkih, ki lahko pomenijo odvzem svobode gibanja – zapor, po domače. Slovenija ni izjema. V zadnjem desetletju je uvedla številne novosti, ki državi omogočajo, da za blažja (domnevna) kazniva dejanja ljudi obsoja, ne da bi ti podali zagovor ali videli sodnika. Pri postopkih za hujša (domnevna) kazniva dejanja več kot polovica ljudi vidi sodnika le, ko jim izreče kazen, potem ko so pod pritiski tožilstva priznali krivdo v zameno za blažjo kazen. Praviloma imajo predvsem bogati in vplivni z možnostjo najboljše obrambe tiste prave pravice, ki jih na načelni ravni država obljublja vsem.

A hitrosti, učinkovitosti in racionalnosti naj v teh postopkih ne bi bilo dovolj. »Nepotrebna« naj bi bila tudi sodna preiskava, kjer je sodišče porok za spoštovanje človekovih pravic v postopku. O odpravi te se govori že leta, pravosodno ministrstvo pod vodstvom Andreje Katič pa je odpravo sodne preiskave najprej predlagalo v sklopu sprememb zakona, predlagalo je tudi možnost, da policija sama zaslišuje osumljence in priče v predkazenskem postopku, ne da to stori sodišče …

Omenjene novosti, ki so bile sicer pripravljene že v prejšnjem mandatu, so naletele na ostre kritike dela strokovne javnosti in odvetnikov. Na pravosodnem ministrstvu je potem prišlo do preobrata, odločili so se, da takšen koreniti poseg v resno zakonsko materijo lahko prinese več težav kot koristi. Ali pa so zgolj ugotovili, da v državnem zboru ne bodo imeli dovoljšne podpore, kot je bilo v prejšnjem mandatu …

Kakorkoli, v čisto svežem zakonskem predlogu pravosodnega ministrstva zdaj po novem znova ni več spornih sprememb v smeri hitrosti, učinkovitosti, racionalnosti in drugih neoliberalnih gesel.

A veselje zagovornikov omejevanja (pre)moči države v kazenskih postopkih je verjetno začasno. Že v tem mandatu na pravosodnem ministrstvu znova predvidevajo reformo, ki bo po »demokratičnejši« poti uvedla sporne spremembe. »Predvidevamo ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila predloge za učinkovito dosego širših ciljev, katerih temeljni namen je kakovostnejša, učinkovitejša, hitrejša, smotrnejša in racionalnejša izvedba predkazenskega in kazenskega postopka …« pojasnjujejo načrte.