Uvodnik / Grega Repovž: Z Orbanom nad druge orbane?

Evropi grozi resna nevarnost, da bodo v prihodnji sestavi evropskega parlamenta populistične skrajno desne stranke tako močne, da bodo imele vpliv na sestavo evropske komisije, je stavek, ki se danes pogosto ponavlja v medijskih, političnih in geopolitičnih razpravah. No, seveda je ta stavek malce srhljiv in v njem se skriva jasen poziv razsvetljenim prebivalcem Evrope, da se na tokratnih volitvah pač tako ali drugače angažirajo, da bodo preprečili zmago aliansi sovraštva, ki se je odločila zasesti Evropo. Da, govorijo o rušenju Evrope, a naj vas to ne zavede: želijo jo zasesti, želijo jo upravljati, Evropa je zanje pomemben politični cilj. In ekonomski. Ker za to gre. Politika je za te ljudi najprej posel.

Vendar opisano ni prihodnji problem, kot se zdi. Namreč, nekatere skrajne populistične stranke so danes že del koalicije, ki Evropi na ravni evropskega parlamenta in evropske komisije že vlada. Orbanov Fidesz je pač član Evropske ljudske stranke. Tudi Janševa SDS je članica Evropske ljudske stranke. O čem torej govorimo – da velik del populističnih strank, proti katerim naj bi se vzpostavila nekakšna koalicija, že danes pripada prav tej Evropski ljudski stranki. Pri tem ta dejansko do volitev (pa tudi po njih ne) nima nobenega namena razčistiti s strankami, zagovornicami mnenj, ki naj bi bila za razsvetljeno politiko nesprejemljiva. Vedno znova se govori o krizi evropske levice, kaže se na socialdemokrate, a dejansko imajo v evropski desnici veliko hujše težave, kot so jih pripravljeni uvideti. Morda se njihove težave ne prelivajo tako močno v zmanjševanje podpore kot pri socialdemokratih, zato pa so bolj temeljne. Kako sploh resno jemati konservativne evropske politike, ki deklarativno zavračajo politiko orbanov in sami govorijo o orbanizaciji in fašizaciji, ko pa v svoji politični skupini iz preračunljivih razlogov tolerirajo kar nekaj strank, ki so sicer na seznamu problematičnih na prvih mestih? Razmere so vsaj shizofrene.

Argument, ki ga ponavljajo konservativni politiki, zavezani demokratičnim in krščanskim vrednotam, je preprost: s tem imajo te stranke nekako pod nadzorom, zaradi tega orbani korakajo manj strumno, ne gredo tako daleč. Ta argument je seveda grozljiv, neprepričljiv – posledica tega ravnanja je le legitimiranje skrajnih stališč. Na strumnost Orbanovega političnega koraka pa to nima nobenega vpliva.

A problem je še širši. Predpostavimo, da bodo maja populistične desne stranke, ki niso del Evropske ljudske stranke, dosegle do 30 odstotkov glasov v evropskem parlamentu. Seveda se bodo morale tokrat zoper porajajočo moč populistov prvič v zgodovini evropskega parlamenta povezati vse druge velike politične grupacije, torej Evropska ljudska stranka, Evropski socialdemokrati, liberalci in zeleni, narediti bodo morali veliko koalicijo. Vendar – to pomeni, da se bodo proti Le Penovi borili tako, da bodo imeli v koaliciji Orbanove in seveda Janševe poslance. So zeleni in liberalci ter socialdemokrati res pripravljeni dopustiti to? Ali drugače rečeno: kako naj vse te stranke, ki naj bi bile zavezane tem temeljnim demokratičnim načelom, ta sploh zagovarjajo pred volivci, če se vnaprej ve, da bodo s temi deklarativno nesprejemljivimi strankami (spet) oblikovale koalicijo takoj po volitvah – ker bodo s tem preprečevale, da bi prišlo do najhujšega. Z Orbanom nad druge orbane? To pač ni ne logično, ne prepričljivo, ne motivirajoče za njihove potencialne volivce. Pri čemer niti ena od velikih skupin do tega trenutka ni od ljudske stranke zahtevala, da razčisti s to težavo oziroma očisti svoje vrste, če hoče z njimi v prihodnje sodelovati. Seveda, težko je. A zato nič manj nujno.

Pred začetkom kampanje se morda to ne zdi tako bistveno – pač politikom se ne zdi bistveno. Toda bliže ko bodo volitve, bolj bo odgovor na vprašanje, ali ste res po volitvah (še vedno) pripravljeni sodelovati z Evropsko ljudsko stranko, katere del so tudi skrajne populistične stranke, obremenjeval vse druge stranke in seveda tudi normalne konservativne stranke, ki so del te politične skupine. Spomniti se velja slovenskih državnozborskih volitev. Zelo zgodaj je to postalo bistveno vprašanje za vse politične stranke in dejansko se je politični prostor glede na odgovor na to vprašanje tudi razdelil. Nobenega razloga ni, da se to ne bi zgodilo ob volitvah v evropski parlament. Celo več: to opredeljevanje je nujno, saj se v njem skriva odgovor na vprašanje, kakšna bo prihodnja evropska zveza.