Britanski gordijski vozel

Britanska vlada Therese May je doživela največji poraz v zadnjih štiristotih letih. V parlamentu je za 230 glasov izgubila glasovanje o predlogu dogovora za izstop države iz Evropske unije. V prid največjemu političnemu projektu konservativne vlade sta glasovala 202 poslanca, proti pa kar 432. Proti lastni vladi, ki tvori šibko koalicijo s severnoirsko DUP, je torej glasovalo kar 118 konservativnih poslancev od 324.

Po glasovanju je vodja opozicije Jeremy Corbyn, ki si želi parlamentarnih volitev, napovedal glasovanje o nezaupnici. Do novih volitev bi lahko tako prišlo v dveh primerih. Bodisi jih izglasuje dvotretjinska večina parlamenta ali pa je večinsko izglasovana nezaupnica, ki sproži daljši postopek do volitev. Navkljub šibki koaliciji in propadu dogovora o izstopu iz Evropske unije je Theresa May v sredo zvečer preživela glasovanje o nezaupnici, za las, a vseeno, torijci se namreč še predobro zavedajo, da bi predčasne volitve najverjetneje pomenile zmago laburistov.

Preštevanje dni je za Veliko Britanijo sicer nadvse pomembno. Britanska vlada je namreč 29. marca 2017 sprožila postopek o izstopu iz Evropske unije po 50. členu lizbonske pogodbe. Ta narekuje, da mora država izstopiti v roku dveh let, v tem primeru do 29. marca letos. Izstop lahko uredi dogovor o izstopu, ki ga mora potrditi parlament.

Če dogovor ne bo sprejet in rok iz 50. člena ne bo podaljšan, bo Združeno kraljestvo 30. marca ostalo brez vseh političnih in ekonomskih vezi z Evropsko unijo in svetom. Njeno trgovanje bi urejala pravila Svetovne trgovinske organizacije. Ekonomski učinki izstopa brez dogovora bi bili za Združeno kraljestvo katastrofalni, primerljivi s finančnim zlomom leta 2008. Guverner britanske državne banke Mark Carney je dejal, da bi sledila »odpuščanja delavcev, nižanje plač zaposlenih, do 10 odstotkov višje cene hrane in bistveno višja inflacija«. Pred tem opozarja celotno gospodarstvo. Ogroženi bi bili tudi evropski živilski ter ekološki standardi in delavske pravice.

Takšnega izstopa si niti vlada niti Evropska unija ne želita. Obe strani pripravljata možnost za podaljšanje. Britanska vlada sicer lahko sama podaljša ali celo odstopi od postopka za izstop. Pri vsem tem velja spomniti, da večina poslancev, s premierko vred, tiho nasprotuje izstopu. Enakega mnenja so vsi pomembni gospodarski igralci in državna banka. Hkrati pa verjamejo, da je obstoječi dogovor z EU, ki je padel v parlamentu, bistveno boljši od kakršnekoli izstopne alternative.

Britanska zmešnjava je lekcija in opozorilo članicam pred majskimi volitvami v evropski parlament. To še posebej velja ob porastu popularnosti evroskeptične, skrajne desnice, ki je najmočnejša v višegrajskih državah. Tudi članstvo nemške AfD je že izglasovalo željo po izstopu iz EU.

Gonja za izstop Združenega kraljestva je plod prav britanskih desničarskih populistov. Tej ali prihodnji vladi, tej britanski premierki ali njenemu nasledniku, je demokratična odločitev 51 % večine, sprejeta na podlagi laži, nemogočih obljub in ksenofobije, politično zvezala roke.