Radoživa pisateljica, ki je ljubimkala tako z moškimi kot z ženskami

Francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette je že s prvo zgodbo iz škandalozne serije Claudine postala senzacija, a si je mož pripisal vse zasluge za njeno ustvarjalnost

V Kinodvoru v Ljubljani bo 6. marca ob 20.30 premiera biografske drame Colette v režiji Washa Westmorelanda o radoživi francoski pisateljici Sidonie-Gabrielle Colette, ki na pragu moderne dobe s svojim življenjem in delom ruši tabuje ter izziva vladavino patriarhata. Bolj ko se osvobaja in raziskuje lastne želje in hrepenenja, bolj v njej raste potreba, da se kot ženska in umetnica reši jarma svojega moža.

Sidonie-Gabrielle Colette je bistro in radoživo podeželsko dekle, ki se poroči s karizmatičnim, štirinajst let starejšim intelektualcem, znanim pod imenom "Willy". Z njim Colette spozna pariško umetniško srenjo, ki v njej prebudi ustvarjalnost. Willy prepozna njen pisateljski dar, zato jo spodbudi k pisanju, a vztraja, da knjigo objavi pod njegovim imenom. Prva zgodba iz škandalozne serije Claudine v trenutku postane senzacija, Colette in Willy pa glavni pariški zvezdniški par. Toda Colette kmalu začne razjedati dejstvo, da si je mož pripisal vse zasluge za njeno ustvarjalnost, zato začne njun zakon počasi propadati. 

"Colettino pisanje je močno povezano z njenim življenjem. Vse, kar se ji je v različnih življenjskih obdobjih dogajalo, je z minimalno zakrinkanimi liki pristalo med platnicami. Zdi se mi, da mnogi pisatelji pišejo sijajne zgodbe, a živijo varljivo umirjena življenja, Colette pa je imela divje življenje, raziskovala je svojo seksualnost, se osebnostno razvijala in vse to počela na očeh javnosti. Imela je zelo močan notranji kompas. Odrasla je na podeželju in razvila lasten občutek za to, kaj je prav, ter se po njem ravnala. Na družbene norme se ni prav dosti ozirala in mislim, da je prav zato tako zanimiva za današnji čas", je zapisal režiser.

Eden najbolj zloglasnih pariških libertincev je Colette vpeljal v avantgardne umetniške in intelektualne kroge ter jo spodbujal k lezbičnim razmerjem. Po ločitvi se je Colette ukvarjala s plesom in uprizoritveno umetnostjo ter ljubimkala z mnogimi ženskami.

Francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette (1873–1954) je prve, delno avtobiografske zgodbe iz takrat škandalozne serije Claudine izdala pod imenom prvega moža, znanega pisca in založnika z umetniškim imenom Willy. Eden najbolj zloglasnih pariških libertincev je Colette vpeljal v avantgardne umetniške in intelektualne kroge ter jo spodbujal k lezbičnim razmerjem. Po ločitvi se je Colette ukvarjala s plesom in uprizoritveno umetnostjo ter ljubimkala z mnogimi ženskami. Pozneje se je poročila še dvakrat, precej prahu pa je dvignila tudi s tem, da je svojega drugega moža varala z njegovim sinom. Leta 1948 je bila nominirana za Nobelovo nagrado za literaturo. V slovenskem prevodu imamo njena dela Čisto in nečisto, Claudinin dom, Potepinka, Lepotec Chéri, Zeleno žito in Svitanje. Po njeni noveli Gigi je Vincente Minnelli leta 1958 posnel znameniti muzikal.

Wash Westmoreland je britanski neodvisni režiser, ki je večino svojih filmov ustvaril na ameriških tleh v sorežiji s pokojnim možem Richardom Glatzerjem. Večji preboj sta dosegla leta 2006 s filmom Quinceañera, ki je bil premierno prikazan na festivalu Sundance, kjer je prejel veliko nagrado žirije in nagrado občinstva. Njun zadnji skupni film Še vedno Alice (2014) je doživel premiero na festivalu v Torontu, Julianne Moore pa je za vlogo profesorice prejela vrsto priznanj, med drugim oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA. Colette je prvi film po Glatzerjevi smrti, ki ga je Westmoreland posnel v samostojni režiji, premierno pa je bil prikazan na festivalu Sundance.

9eqacDqnr1g