Kultura / Kaj nam umetnost, ustvarjena v »neuvrščenih« državah, govori o današnjem času?

Resda je gibanje neuvrščenih, čeprav se ponaša s 120 državami članicami, danes le kurioziteta v svetovni politiki, toda v obdobju hladnovojne blokovske delitve je imelo pomembno vlogo pri iskanju drugačnega političnega ustroja sveta. Njegovi snovalci – egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, Ganec Kwame Nkrumah, predsednik indijske vlade Džavaharlal Nehru, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito – so na srečanjih v indijskem Bandungu in nato na Brionih in v Kairu, torej še pred formalno ustanovitvijo na konferenci v Beogradu leta 1961, gibanje opredelili kot združenje držav, ki zavračajo vključitev v vojaška pakta ZDA in Sovjetske zveze in se zavzemajo za mirno reševanje sporov med državami, zlasti pa – ker je bila večina članic iz Afrike, Azije in Južne Amerike – so zavezane boju proti imperializmu in kolonializmu ter zagovarjanju drugačne svetovne gospodarske ureditve.