Evgenika za migrante

Nemčija je pred dnevi vložila milijon evrov v raziskavo, ki naj bi dognala, ali je mogoče starost prosilcev za azil ugotavljati z ultrazvokom. Če bodo izsledki pozitivni, bi ultrazvok lahko nadomestil telesu precej bolj škodljivi rentgen, ki ga (res da izjemoma) uporabljajo zdaj. Ne, ne gre za uporabo medicinskih pripomočkov za potrebe ugotavljanja zdravstvenih težav, pač pa izključno za potrebe ugotavljanja (prave) starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Mladoletni prosilci, včasih še otroci, imajo pač nekoliko več pravic kot polnoletni. V skladu z mednarodnimi konvencijami jim pripada večja stopnja zaščite. Mladoletniki so recimo nameščeni v oddelek, kjer je bolje poskrbljeno za njihovo varnost. In če ne drugega, je običajno (v Nemčiji je že tako) vsaj v času njegove mladoletnosti precej otežena izročitev v državo izvora.

Nemško ministrstvo za zdravje se je za takšno raziskavo odločilo po tem, ko so se jim uprli zdravniki. Točneje, njihov nedavni predlog, da se uzakoni obvezno rentgensko slikanje vseh mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva, pri katerih obstaja dvom o starosti, je zavrnila nemška zdravniška zbornica. Rentgensko slikanje ima pač stranske, zdravju škodljive učinke, zato ga v skladu z zdravniško etiko ne gre opravljati v nenujnih primerih, še manj pa, kadar se sploh ne opravlja v zdravstvene namene.

Pred časom, bilo je konec leta 2016, so se iz podobnih razlogov izvajanju tovrstnih »zdravstvenih« pregledov uprli tudi slovenski zdravniki. Oziroma, kot je v intervjuju za Mladino povedala tedanja direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Mojca Špec Potočar: »Trenutno tega sploh ne moremo preverjati, saj so se na Pediatrični kliniki, kjer so to delo opravljali doslej, izrekli, da je to opravilo težko in tvegano in tega ne bodo več počeli. Ministrstvo za notranje zadeve pa išče novega izvajalca.« Pediatrična klinika je sodelovanje z notranjim ministrstvom odpovedala, ker za ugotavljanje starosti človeka ne obstajajo točne metode, posledično je v veliki večini primerov nemogoče izreči nedvoumno sodbo o starosti oziroma polnoletnosti ali mladoletnosti človeka brez sence resnega dvoma.

Velikost testisov

Pediatrična klinika je tovrstne preglede opravljala štiri leta, in sicer na podlagi spremembe zakona o mednarodni zaščiti, ki jo je v mesecih pred sestopom z oblasti (zaradi vseslovenskih ljudskih vstaj) po skrajšanem postopku sprejela vlada Janeza Janše. V predlogu zakona so tedaj odkrito zapisali, da medicinske preglede uvajajo, »da bi preprečili zlorabo odraslih prosilcev za mednarodno zaščito, ki trdijo, da so mladoletniki brez spremstva«. Za potrebe lažjega vračanja prosilcev za azil tja, od koder so prišli, torej. Verjetno tudi zato prosilec, ki zavrne medicinski pregled, po zakonu obvelja za polnoletnega. Zakon sicer določa eno varovalko, ki pa se dejansko da razumeti nasprotno, kot namig, naj se prosilcu, ki je zavrnil pregled, zavrne prošnja za azil: »Odločitev o zavrnitvi prošnje, ki jo je vložil mladoletnik brez spremstva, ki je odklonil pregled, ne sme temeljiti izključno na tej odklonitvi.«

Nekoč so na Pediatrični kliniki za potrebe ugotavljanja starosti preverjali poraščenost različnih delov telesa, merili velikosti testisov … Rentgensko slikanje so uporabili zgolj enkrat, kot je tedaj pojasnil tedanji strokovni direktor klinike Rajko Kenda: »Rentgensko slikanje za potrebe določanja starosti je tudi etično sporno, ker gre za poseg, ki je škodljiv za telo in ni opravljen v medicinske namene.« Rentgensko slikanje za namene, ki niso zdravstveni, pa ni sporno zgolj etično, pač pa tudi povsem vsebinsko. Raziskave kažejo, da lahko rentgensko slikanje daje določene rezultate glede starosti do 15. leta starosti, kasneje pa so odstopanja prevelika, namreč tudi od tri do pet let. Velika večina mladih prosilcev, ki jim država določa starost s pomočjo rentgena, pa je seveda starejša od petnajst let. Zato tudi ni presenečenje razlog, ki ga je Pediatrična klinika navedla ob prekinitvi sodelovanja z državo. »Ministrstvo za notranje zadeve je bilo decembra 2016 s strani Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani obveščeno, da prekinjajo sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve na področju ugotavljanja starosti mladoletnikov brez spremstva, ker je na podlagi medicinskih ugotovitev pri človeku v obdobju med 10. in 20. letom nemogoče določiti kronološko starost,« pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.

Nemška zdravniška zbornica se je uprla obveznemu rentgenskemu slikanju prosilcev za azil. V Sloveniji je rentgen obvezen.

Pediatrična klinika je sicer opravila »zdravstveni« pregled devetih prosilcev za azil, a v nobenem primeru ni izdala mnenja, da gre za polnoletnega prosilca. Na ministrstvu kljub temu še vedno vztrajajo, da je izključni namen tovrstnih pregledov ugotoviti starost prosilca v primeru »očitnega dvoma« o njegovi domnevni starosti. Mnenja, ki jih je izdala Pediatrična klinika, kažejo, da večinoma vendarle ni šlo za tako očitne dvome.

Rentgenski žarki

Kljub temu da je določanje mladoletnosti ali polnoletnosti zaradi možnih večletnih odstopanj zelo težavno, če ne celo nemogoče, so na ministrstvu iskali novega izvajalca in ga tudi našli. To delo so zdaj zaupali inštitutu za sodno medicino ljubljanske medicinske fakultete. Pogodbo o sodelovanju so podpisali novembra lani, inštitut pa je z delom začel pred tednom dni, 1. marca.

Predstojnik inštituta za sodno medicino dr. Jože Balažic pojasnjuje, da so sicer začeli delati že prej, saj so »k nam pripeljali dva fanta na pregled. Oba sta imela s seboj že slike magnetne resonance zapestij in ključnic«. Balažic pojasnjuje, da pregled poteka tako, da najprej zdravnik opravi osnoven zdravniški pregled, »potem pa pregleda slikovno dokumentacijo, magnetno resonanco zapestij in ključnic ter ortopan, kjer se vidi, ali so modrostni zobje izrasli ali niso. Ortopan je obvezen. Seveda ni mogoče dati ocene, ali je kdo star 16, 17 ali 18 let. To je nemogoče. Če je kdo precej starejši, recimo okoli 25 let, pa ima skoraj gotovo že modrostne zobe in tudi stanje zobovja je precej drugačno. Zobni status pri teh odločitvah igra najpomembnejšo vlogo.«

Balažic dodaja, da je v medicini v glavnem vsaka preiskava vezana na indikacijo, tako tudi rentgensko slikanje in razne druge slikovne preiskave oziroma diagnostika. »V obravnavanih primerih azilantov sicer ni klasične medicinske indikacije. Družba je medicinske metode povzela v nek drug namen, kar je vedno etično sporno, vendar pa taka etična spornost ne sme biti v ospredju, kadar gre za pravice in status mladoletnih azilantov, ki spadajo pod drugačne ukrepe in varstvo kot polnoletne osebe, če je to tako rekoč edina možnost opredeliti košarico pravic in obravnav mladoletnih oseb v primerjavi s polnoletnimi. Doktrinarni principi so strokovno sprejeti v EU, in tako tudi v Sloveniji, in so podprti z vsemi pravnimi normami. Glede na to dejstvo jih ne moremo opredeljevati kot etično sporne postopke, če lahko predstavljajo popolnoma drugačno obravnavo osebe, ki bi bila mladoletna in ki mora biti posebej varovana in zaščitena,« pravi prvi mož medicinskih sodnih izvedencev. To sicer v načelu drži, lahko je problematično odraslega prosilca, ki trdi, da je mladoleten, namestiti skupaj z otroki, najstniki. A država to tako ali tako stori po zakonu. Starosti prosilcev namreč ne ugotavlja iz tega človekoljubnega vzgiba skrbi za »prave« mladoletnike, pač pa za potrebe kasnejšega azilnega postopka. Medicinskih metod ne uporabljajo za to, da bi mladoletniki dobili pravice, ki jim gredo, pač pa zlorabljajo za to, da bi čim manj prosilcev dobilo status mladoletnika. Beseda zloraba se seveda nanaša predvsem na vse tiste prosilce za azil, ki morajo na zdravju škodljiv zdravstveni pregled, kljub temu da so dejansko mladoletni oziroma da s pregledom ni mogoče zatrditi, da so polnoletni. Ti pa so bili, kot kažejo primeri, ki so jih obravnavali na Pediatrični kliniki, vsaj doslej v veliki večini.

Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da so na zahtevo inštituta priskrbeli dva izvajalca »zdravstvenih« pregledov: »Oba izvajalca za izvedbo diagnostičnih metod, ki jih za izvedbo postopka ugotavljanja starosti potrebuje Inštitut za sodno medicino, je ministrstvo izbralo po postopkih javnega naročanja. Magnetno resonanco izvaja Medical Center Rogaška Slatina, zobni rentgen pa podjetje Edukas, d. o. o. Z Inštitutom za sodno medicino Univerze v Ljubljani bo ministrstvo sodelovalo na podlagi avtorskih pogodb.« Dokumentacije oziroma vsebine javnega naročila pa niso želeli posredovati, češ da ni šlo za javni razpis, pač pa za naročilo male vrednosti. »Sicer tovrstne storitve spadajo med socialne storitve, ki predstavljajo izjemo od zakona o javnem naročanju,« so dodali.

Za nezdravstvene razloge izpostaviti osebo sevanju po mnenju stroke ni opravičljivo, pravi Katarina Šurlan Popovič, predstojnica katedre za radiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.

Dr. Marko Lenček, direktor Medical centra Rogaška Slatina, kjer opravljajo slikanje obeh ključnic in obeh zapestij mladoletnih prosilcev za azil, pojasnjuje, da so se odzvali na povabilo za oddajo ponudbe in bili potem izbrani. Po njegovem mnenju ne počno nič etično spornega, saj gre za »preiskave, ki so potrjene s strani inštituta za sodno medicino, ki je tovrstne preiskave predlagal, poleg tega pa preiskave z magnetno resonanco nimajo nikakršnih negativnih stranskih učinkov na telo«.

Rentgensko slikanje ima pač dokazano negativne stranske učinke. Miha Groznik, prokurist podjetja Edukas, d. o. o., ki opravlja rentgensko slikanje zob mladoletnih prosilcev (ortopan - slika celotnega zobovja), se je zdel začuden nad našimi vprašanji. Pojasnil je, da so z ministrstvom za notranje zadeve podpisali pogodbo o opravljanju rentgenskih storitev, »kjer nikjer ni naveden pogoj, da gre za mladoletne azilante. Naše podjetje ima dolgoletno tradicijo slikanja zob in bi bilo etično sporno, da bi se ta storitev opravljala za ugotavljanje starosti pacientov.« Ob tem je še dodal, da sami ne smejo dvomiti o zdravnikovi odločitvi, koga in kdaj pošlje na slikanje zob. Etično sporno zato po njegovem mnenju ravna tisti, ki nekoga pošlje na tak nenujen zdravstveni pregled, ne pa izvajalec pregleda.

Na notranjem ministrstvu so še pod vodstvom nekdanje ministrice Vesne Györkös Žnidar očitno vsaj v primeru rentgenskega slikanja prosilcev za azil za potrebe ugotavljanja starosti prave namene skrili. Z zobnim rentgenom so podpisali pogodbo, po kateri bodo pač zanje opravljali rentgenske preglede zob prosilcev za azil. Seveda tistih, kjer za to obstaja zdravstveni razlog, in pa tudi tistih, kjer za pregled obstaja zgolj politični razlog. Če je izvajalcem magnetne resonance lahko že na prvi pogled jasno, da ne gre za neko »migrantsko bolezen«, pri kateri imajo vsi mladoletni prosilci enake zdravstvene težave v obeh zapestjih in ključnici, pa izvajalci ortopana dejansko ne morejo vedeti, kdaj gre za prosilca, ki ima težave z zobmi, in kdaj za prosilca, ki jih nima.

Zakaj so se na ministrstvu odločili prikriti nenujna rentgenska slikanja med nujna, je verjetno jasno. Izvajanje nenujnih zdravstvenih pregledov, še posebej kadar so zdravju škodljivi, pri čemer razlog ni zdravstvene narave, je etično in moralno sporno.

Evropski zgledi

Poleg etične in moralne spornosti pa je slovenska ureditev na tem področju tudi v nasprotju s smernicami Evropskega azilnega podpornega urada (EASO). Te določajo, da se zdravju škodljive metode lahko uporabljajo le v izjemnih primerih in v skrajni sili, ko drugače ni mogoče ugotoviti starosti prosilca. Da se torej najprej uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za ugotavljanje posameznikove starosti, šele na koncu, če očiten dvom še vedno ostaja, tudi metode, ki imajo negativne stranske učinke na telo, med katerimi je na prvem mestu ravno rentgen. V Sloveniji sta v skladu z odločitvijo inštituta za sodno medicino tako magnetna resonanca kot rentgen obvezna. In to kljub temu, da je prisotnost modrostnih zob nemalokrat mogoče ugotoviti že s strokovnim vpogledom v ustno votlino. To možnost – pregled pred morebitnim rentgenskim slikanjem – sicer uporablja velika večina evropskih držav. Obveznemu rentgenskemu slikanju, ki ga po novem pozna slovenska ureditev, pa se je, kot že omenjeno, pred časom uprla nemška zdravniška zbornica.

Mi smo s problematiko podrobno seznanili slovensko zdravniško zbornico in komisijo za medicinsko etiko, ki deluje pri ministrstvu za zdravje. Na slednji, ki jo vodi dr. Božidar Voljč, so se odločili, da se do uporabe zdravju škodljivih pregledov v nezdravstvene namene preprosto ne bodo opredelili, češ da komisija »ni seznanjena niti z nameni niti z vsebinami pregledov, ki jih omenjate, zato o njih ne more razpravljati in zavzeti stališča«.

Ortopan pri mejno starih najstnikih ni natančen, saj njihove starosti ne pove, poudarja dr. Nataša Ihan s katedre za maksilofacialno kirurgijo.

Na zdravniški zbornici, ki jo vodi dr. Zdenka Čebašek Travnik, pa so nas napotili na Slovensko zdravniško društvo. V njihovem imenu sta spregovorila dr. Katarina Šurlan Popovič, predstojnica katedre za radiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, in Dean Pekarovič z inštituta za radiologijo. Pojasnila sta, da so odmerki, ki jih oseba prejme ob panoramskem slikanju čeljusti, sicer minimalni, »ker pa sevalna zakonodaja temelji na zahtevi, da mora vedno za izpostavljanje sevanju biti znan upravičen razlog, se postavlja etično vprašanje, ki pa ni z medicinskega področja, temveč seže na področje politike. Za nezdravstvene razloge izpostaviti osebo sevanju po mnenju stroke ni opravičljivo.« Dr. Nataša Ihan s katedre za maksilofacialno kirurgijo pa je nedvoumna glede smiselnosti zobnega rentgena: »Modrostniki normalno izraščajo med 18. in 30. letom, podočniki in ličniki med 13. in 14. letom. Torej ortopan pri mejno starih najstnikih ni natančen, saj njihove starosti ne pove. Možna starost osebe je torej od 14 do 30 let.«

Prav po veliki večini evropskih držav naj bi se Slovenija zgledovala z uvedbo novega sistema za odkrivanje »lažnivih« prosilcev za azil. Zdravniki so pred leti prosilčevo starost ugotavljali z opazovanjem in le izjemoma (v enem primeru) tudi z rentgenskim slikanjem, zdaj pa so se modernizirali. Opazovanje praktično nima več nobene vloge, izvedenci medicinske stroke se odločajo zgolj na podlagi rentgena zob in magnetne resonance zapestij in ključnice. A dejstvo je, da je bil prejšnji sistem, čeprav je posameznika – predvsem prek merjenja velikosti testisov – enako ali celo bolj dehumaniziral, dejansko bolj skladen z omenjenimi evropskimi smernicami na tem področju in posledično manj etično sporen.

Profesor dr. Saša Zagorc z ustavne katedre ljubljanske pravne fakultete, ki je dolga leta tam vodil tudi pravno svetovalnico za begunce, poudarja, da bi moral »nedvomno biti uporabljen protokol, ki določa, da mora izvedenec najprej opraviti pregled s tistimi ukrepi brez radiacijskih učinkov«. Zagorc dodaja, da je odločitev, ali urediti tovrstne preglede v zakonodaji in jih izvajati ali ne, »bolj politična kot pravna. Sam sicer menim, da je postopek ugotavljanja starosti glede na domnevno ’korist’ izsledkov pregleda nepotreben, preveč nezanesljiv za natančno oceno, predrag in zamuden.«