22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika
Slovenija med Natovimi članicami na repu po obrambnih izdatkih
Dobra novica
Oshkoshe, ki jih kupuje tudi Slovenija, so dobavili vojski ZDA. Izkazalo se je, da so nestabilni.
Slovenija je ta teden praznovala 15-letnico polnopravnega članstva v zvezi Nato. Za vstop vanjo je bil ključen referendum leta 2004, pred katerim je tedanja vlada v propagando – preračunano v današnje vrednosti – vložila 1,2 milijona evrov in bi ga ustavno sodišče v skladu z najnovejšo prakso zaradi vladne propagande danes verjetno razglasilo za neustavnega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika
Oshkoshe, ki jih kupuje tudi Slovenija, so dobavili vojski ZDA. Izkazalo se je, da so nestabilni.
Slovenija je ta teden praznovala 15-letnico polnopravnega članstva v zvezi Nato. Za vstop vanjo je bil ključen referendum leta 2004, pred katerim je tedanja vlada v propagando – preračunano v današnje vrednosti – vložila 1,2 milijona evrov in bi ga ustavno sodišče v skladu z najnovejšo prakso zaradi vladne propagande danes verjetno razglasilo za neustavnega.
Največ je tedaj stal letak Natopis, v katerem je vlada pred referendumom pod številko tri obljubila, da bomo z vstopom v Natov sistem kolektivne varnosti »državljani in državljanke Slovenije prihranili pri izdatkih za obrambo«. Dejansko pa so največje in tudi najneumnejše naložbe sledile prav vključitvi v Nato, v imenu zviševanja izdatkov za obrambo.
Ta zgodba se ponavlja iz leta v leto. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ta teden v Bruslju predstavil novo poročilo za leto 2018, v katerem so tudi zadnji podatki o ocenah lanskih obrambnih izdatkov. Ti kažejo, da je Slovenija na repu med 29 članicami. Zastavljene cilje, da bi za obrambo namenili najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), izpolnjuje le sedem držav: ZDA (3,39 odstotka), Grčija (2,22 odstotka), Velika Britanija (2,15 odstotka), Estonija (2,07 odstotka), Poljska (2,05 odstotka), Latvija (2,03 odstotka) in Litva (2,0 odstotka), Slovenija je z 1,02 odstotka BDP na 25. mestu, pred Španijo in Belgijo (po 0,93 odstotka) ter Luksemburgom (0,54 odstotka).
Novica, da je Slovenija med zadnjimi v Natu po obrambnih izdatkih, je – odvisno od zornega kota – na prvi pogled ali izredno dobra ali pa izredno slaba. Je pa treba upoštevati tudi, da je imela naša država v zadnjih letih eno najvišjih rasti BDP, zaradi česar smo izdatke za vojsko v zadnjih treh letih nominalno povečevali veliko hitreje kot ZDA ali druge Natove evropske članice. Med letoma 2015 in 2018 je recimo Slovenija po Natovih podatkih obrambne izdatke zvišala s 401 na 558 milijonov evrov na leto, to pa je kar 30-odstotno zvišanje proračuna. Za primerjavo, druge Natove članice so v tem času obrambne izdatke zvišale za »zgolj« 12 odstotkov.
Odkar je ameriški predsednik Donald Trump predlani na srečanju voditeljev Natovih članic zagrozil, da ZDA v proračun zveze ne bodo več prispevale enakega deleža kot prej, če evropske članice ne bodo bistveno povečale stroškov za obrambo, so pozivi k zvišanju vse glasnejši. Tudi Slovenija zato danes za vojsko daje 150 milijonov evrov na leto več kot pred tremi leti, premier Marjan Šarec pa je Stoltenbergu že večkrat zagotovil, da bo skušal sredstva za obrambo še bolj povečati, s sedanjega odstotka BDP na 1,5 odstotka, predvidoma do leta 2024. Če bi že ob tokratnem rebalansu proračuna za leto 2019 izdatke za vojsko zvišali na to raven, bi morali obrambnemu ministrstvu nameniti še dodatnih 280 milijonov evrov.
Ali obstaja kakšna alternativa Natu? Seveda obstaja. S tem denarjem bi lahko v Sloveniji uvedli brezplačne vrtce, rešili vprašanje oskrbe starostnikov v domovih za ostarele …
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.