Nauči se slovensko ali umri

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga spremembe zakona o urejanju trga dela. Med njimi je tudi uvedba pogoja znanja slovenskega jezika za brezposelne, prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Kdor ne bo znal slovensko, se lahko poslovi od nadomestila za brezposelnost, in to čeprav izpolnjuje iste pogoje kot brezposelni državljani.

»Znanje slovenskega jezika je pomembno z vidika aktivnega iskanja zaposlitve ter usposabljanja oziroma vključevanja v druge ukrepe na trgu dela, ki se zagotavljajo brezposelnim,« piše v predlogu zakona. Tujci, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, bodo imeli leto dni časa, da se naučijo slovenščine in to izkažejo s potrdilom, sicer bodo izbrisani iz evidence in ne bodo več upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

Čeprav gre za hud ukrep, se ta na prvi pogled vsaj v načelu zdi smiseln – z znanjem slovenščine se dostop do trga dela res zdi lažji. A tako je le na prvi pogled.

Obrnili smo se na Delavsko svetovalnico, ki se ukvarja z zagovorništvom delavcev in drugih ranljivih skupin, in tam so vladni ukrep poimenovali s pravim imenom. »Slovenija ponavlja vajo z izbrisom iz evidence,« so naslovili svoj odziv. Podrobnejši vpogled v vladni ukrep namreč razkrije, da novi pogoj znanja slovenskega jezika za tuje delavce ne bo veljal za vse enako, pač pa ga bodo morali izpolnjevati le državljani tretjih držav, torej večinoma delavci iz republik nekdanje Jugoslavije in tudi tistih nekaj ljudi s statusom mednarodne zaščite oziroma statusom begunca.

»Kot je pri izbrisu leta 1992 Republika Slovenija iz evidence stalnega prebivalstva izbrisala le tujce, državljane bivših jugoslovanskih republik (ne pa npr. drugih tujcev iz Francije, Velike Britanije ipd.), tako zdaj pri izbrisu iz evidence brezposelnih tujcev, ki ne znajo slovensko, briše le državljane tretjih držav – to so pri nas večinoma državljani bivših jugoslovanskih republik!« opozarjajo v Delavski svetovalnici in se sprašujejo, »zakaj se avstrijskemu državljanu za aktivacijo na slovenskem trgu dela ni treba naučiti slovensko, srbskemu pa«.

Poleg tega dodajajo, da tujci, ki delajo v Sloveniji – ne glede na to, iz katere države prihajajo –, v slovensko davčno blagajno »enakovredno prispevajo plačilo prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti. Ko Slovenija potrebuje delovno silo, je ne zanima, ali tujec, ki pride delat v Slovenijo, govori slovensko ali ne. Ko pa želi potem ta tujec uveljaviti pravico, da se prijavi v evidenco brezposelnih oseb, je njegovo znanje slovenskega jezika nenadoma izjemnega pomena.«

Znanje ali neznanje slovenščine je po mnenju Delavske svetovalnice zato zgolj pretveza, s katero poskušajo formalno upravičiti prikrajšanje tujcev za socialne pravice. Ne vseh tujcev, le tistih »nezaželenih«.