Dva leva / Vlado Miheljak: Sátántangó
(S kom plešejo slovenski domoljubi?)
»Petrina: Mi smo zvesti državljani te dežele. ... Saj nas vendar poznate, kapetan.
Kapetan: Seveda vas poznam. A ne imejte svojih življenj za tragedijo. Bodite iskreni, nikakršna tragedija ni, zgolj nečlovečnost.
Petrina: Zakaj ne morejo ostati stvari po starem ...
Kapetan. Po starem ... Mar se ne boste nikoli spremenili?... Ne zato, ker je človekovo življenje tako visoko cenjeno. Ohranjati red se morda zdi kot naloga oblasti. Ampak to je naloga vsakega človeka. Red. ... Svoboda. V njej, navsezadnje, ni nič človeškega. To je nekaj božanskega, nekaj, za kar živimo prekratko, da bi razumeli. Če iščete zvezo med redom in svobodo, se spomnite Perikleja. Strast ju povezuje. Treba je verjeti v oboje. Se žrtvovati za njiju. Zaradi reda in zaradi svobode. ... No, človeško življenje je nepomembno, bogato in umazano. Vse povezuje. Edino se lahko nosi s svobodo. Jo razsipava, kot da je gnoj. Ljudje ne marajo svobode, bojijo se je. Nenavadno je, da ni ničesar, zaradi česar bi se bilo treba bati svobode. Red je po drugi strani pogosto zastrašujoč.«
— Dialog o redu in svobodi v filmu Sátántangó Béle Tarra (1994)