Film / Čudežni park

proti

Petra Pan.

Čudežni park – zgodba o desetletni deklici, ki si z mamo izmisli “Čudežni park”, neke vrste zabaviščni park, v katerem vse niti vlečejo živali, potem pa v gozdu najde resnično, a zapuščeno, polomljeno verzijo tega “Čudežnega parka”, ki ga pomaga vrniti v življenje – je paradoks. To je animirani film, ki otroke povsem očitno poziva: Bodite ustvarjalni! Bodite domiselni! Uporabite domišljijo! Toda sam film, po malem peterpanski, po malem tomorrowlandski, ne premore nobene domišljije. Le vrišč in trušč – kot da je na vlaku smrti. Čudežni park izgleda kot zombi na spidu – kot oni zombijski šimpanzi, ki okupirajo “Čudežni park”. Režiserja boste v špici zaman iskali – Čudežni park naj bi bil prvenec Dylana Browna, Pixarjevega animatorja, ki je večino filma resda režiral, a so ga zaradi obtožb o spolnem nasilju predčasno odpustili.