Primer Radonjič

Ker so se vam v zadnji številki v prispevku, ki ste mi ga posvetili, prikradle določene škodljive neresnice, bo potrebno na ustrezen način objaviti popravek.

Naj začnem od konca. Nikdar nisem trdil, da je Milan Štrukelj v zadevi Patria odločal po volji iluminatov. Osebno menim, da je sporne besede izrekel v šali, a so takšne oblike humorja za sodnika neprimerne, narekujejo reakcijo sodnih organov. Prepričati se je potrebno, ali je tu res prišlo do nedovoljenega sojenja ali le do nedovoljene šale. Opozoril sem, da se zoper določene sodnike mehanizmi prisile uporabljajo brez utemeljitve, zoper nekatere pa v nobenem primeru.

Kar zadeva mojo „ekscentričnost“ zanikam, da bi bil kdaj ekscentričen, sem resen sodnik. Vendar se je iz podatkov spisa obd. Noviča nakazovala resna možnost, da tajkunske elite prehajajo iz ponarejenih razpisov v fizične likvidacije, morda celo s pomočjo nekaterih oseb v pravosodju. V spisu je kaj malo okoliščin, da je Milko Novič umoril Janka Jamnika, pa so torej dejanski morilci na svobodi; sledil je poskus likvidacije Plavca, lahko da je v planu še kakšen umor. Z „ekscentričnim“ nastopom mi je uspelo alarmirati javnost in pristojne državne organe, kar mi z običajnimi besedami morda ne bi uspelo. A bi bil slab sodnik in človek, če ne bi opozoril na možnosti novih pobojev.

Nazadnje je odveč bojazen, da disciplinski postopek ne bo izveden. Do sedaj sta bila izvedena dva, tretji poteka, zagotovo bo stekel tudi četrti v zvezi z „žaljenjem“ Blanke Žgajnar. Zadeva je namreč nemudoma odstopljena etični komisiji, ki je predverje disciplinskih postopkov.

Vendar se trenutno sprehajam od zdravnika do zdravnika, opravljam preglede za invalidsko upokojitev; če bo komisija dojela globino mojih zdravstvenih težav bom upokojen in odstranjen iz sodstva že jeseni.

Vaši „normalni“ sodniki so mi z nenehnimi bestialnimi pritiski popolnoma uničili zdravje v meri, da več nisem ne za soditi ne za živeti. Imejte jih.