Lara Paukovič

10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura

Spoznavanje divje vrtnice

Del Slovenskih dni knjige, ki se letos povezujejo s sodobno umetnostjo, bo tudi razstava kosovskega umetnika Dritona Selmanija 

Driton Selmani (tudi na fotografiji): They say you can’t hold two watermelons in one hand / Pravijo, da ne moreš držati dveh lubenic v eni roki, 2012.

Driton Selmani (tudi na fotografiji): They say you can’t hold two watermelons in one hand / Pravijo, da ne moreš držati dveh lubenic v eni roki, 2012.
© Osebni arhiv umetnika

Nekdo vam na lepem reče, da v eni roki ne morete držati dveh lubenic. Kaj storite – boste preverili? Eden vidnejših kosovskih umetnikov mlajše generacije Driton Selmani (1987) se ni samo prepričal, ali je to mogoče, in ugotovil, da je, ampak na podlagi tega ustvaril umetniško delo. Star albanski pregovor, »Ne moreš držati dveh lubenic v eni roki«, ki se nanaša na to, da velikokrat ne moremo imeti dveh stvari hkrati ali se nahajati na dveh različnih mestih, četudi bi to želeli, je postavil v širši kontekst, kontekst nacionalne identitete. Njegova fotografija, na kateri žonglira z dvema lubenicama v eni roki, je bila namreč posneta na meji med Albanijo in Kosovom, na mostu, ki ločuje obe državi – tako rekoč nikogaršnji zemlji. Umetnik na mostu lovi ravnotežje, da mu sadje ne bi padlo na tla, hkrati pa poskuša kot državljan države, ki je ves čas razpeta med konflikti med Albanci in Srbi, obdržati ravnotežje tudi v tem smislu.

Politična sporočila v Selmanijevih delih so močna, a nikoli pretirano neposredna v smislu pamfletne, družbeno kritične umetniške prakse. »Sem žival s političnim nabojem, a moja umetnost je nedolžna,« pravi. »Z umetnostjo kot orodjem prevprašujem svojo narodnost in okoliščine, ki me obdajajo.« Poleg narodnosti in položaja svoje države v svetu pa prevprašuje tudi lastni položaj in identiteto ter dvomi o resničnosti – kdo sploh sem, kam grem, kako se znajdem v tem negotovem sodobnem svetu?

Selmani ta mesec prihaja v Ljubljano v okviru Slovenskih dni knjige, ki so letos, poleg premika s tradicionalnega aprilskega termina v maj, pridobili dodatno komponento in dodano vrednost – povezavo s sodobno umetnostjo. Selmanijev obisk bo tako plod sodelovanja z iniciativo HOoST, ki jo vodi kuratorica Hana Ostan Ožbolt in ki razstavne dogodke organizira zunaj institucionalnih prostorov. »Ker že desetletja ni več enoznačnega odgovora na to, kaj je danes pravi prostor muzeja oz. galerije, HOoST kot neke vrste galerijica brez svojega prostora gostuje v drugih javnih prostorih, s čimer v ospredje postavlja koncept sobivanja ter povezovanja,« pove Hana Ostan Ožbolt. Selmanija je za gosta izbrala zato, ker se ji je v okviru slovenskega festivala zdelo pomembno razstaviti dela nekoga, ki ne govori jezika večini poznane, domače umetniške scene, ampak odpira malo drugačna problemska polja. »Lokalna umetniška scena Kosova, države, ki za nekatere danes še vedno ne obstaja, je bila še na prelomu stoletja v skoraj izoliranem položaju, v obdobju zadnjih let pa je deležna intenzivnejše mednarodne pozornosti – umetniška megaprireditev Manifesta bo na primer leta 2022 potekala prav v Prištini. A pri nas je vsaj širše še slabše poznana. Zdi se izredno vitalna, zanimiva, poetike umetnikov pa raznolike in močne v svojih nagovorih, četudi v bistvu pogosto vezane prav na vprašanje nacionalnega in konstruiranja identitete,« še pravi kuratorica. Selmani, ki slikovito opisuje umetniško sceno v svoji državi kot »divjo vrtnico, obdano z živahnostjo, ranljivostjo, upi in strahovi«, bo tako s svojimi deli ponudil majhen vpogled vanjo, hkrati pa reflektiral osrednjo temo Slovenskih dni knjige: prostori, ki jih zapuščamo.

To lahko razumemo na različne načine: na politični (migracije) ali osebni ravni (zapuščanje doma z odraščanjem; zapuščanje partnerja ali ljubimca), pa tudi širše, v družbenem smislu, npr. med umetnostjo in kulturnim angažmajem, medgeneracijski prostor ... »Vsi ti prostori pa beležijo novo obravnavo umetnosti, ki v družbi zavzema povsem drugačno mesto kot na primer pred dvajsetimi leti,« dodajajo organizatorji. Selmanijeva umetnost bo v skladu z rdečo nitjo festivala naselila hišo in vrt Društva slovenskih pisateljev ter vanj posegla tudi v obliki javnih intervencij. Med deli, ki se po umetnikovem mnenju posebej dobro vklapljajo v temo festivala, je tudi Untitled (brez naslova): majhna skulptura, ki jo sestavljata ročno izdelano bodalo na eni strani in velika radirka na drugi, kar predstavlja tri procese: ustvariti, izničiti in začeti znova.

Odprtje umetnikove razstave se bo zgodilo na prvi dan Slovenskih dni knjige, 15. maja, sledilo pa bo pestro literarno-umetniško dogajanje: med drugim ne gre zamuditi številnih branj, performansa po knjigi Vse pisateljice Janne Teller, pogovora Od kod prihajamo in kam gremo, na katerem se bodo Aiko Zakrajšek, Filip Dobranić in Ervin Hladnik Milharčič z moderatorko Ano Dušo pogovarjali o tem, ali lahko mladi rešijo svet, in podelitve nagrade kritiško sito. V času festivala bo pri založbi Umco izšla tudi knjiga, v kateri bodo avtorji, kot so Esad Babačić, Muanis Sinanović, Uroš Prah, Jan Krmelj in Svetlana Slapšak pisali o prostorih, ki so jih ali pa jih še bodo zapustili.

Festival:
24. Slovenski dnevi knjige
Kje: Ljubljana, kulturna soseska (Društvo slovenskih pisateljev, ploščad pred Moderno galerijo, Narodna galerija)
Kdaj: 15.–18. maja 2019

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.