Divja reka

Pri poskusu prečkanja Kolpe umirajo prebežniki, begunci, migranti … Vseeno je, kako jim rečemo, umirajo ljudje. Večina jih sicer prečkanje preživi, nekateri se prebijejo na slovensko stran meje, drugi obtičijo na skalah ali otokih iz naplavin sredi reke.

To se je zgodilo februarja, ko so se na ta način rešili štirje begunci, dva pa je odnesel tok.

Pred dnevi, na praznik dela, je blizu kraja Breg skupina okoli dvajsetih beguncev prečkala Kolpo, ki je enega od njih odnesla. Sreča v nesreči je hotela, da ga je tok zanesel na enega izmed otokov. Čeprav je preostale begunce na slovenski strani pričakala policija, je premraženi preživeli več ur čakal na rešitev, ki je prišla z druge strani meje – s strani hrvaških reševalcev.

Čeprav se zdi Kolpa ob nizkem vodostaju na številnih odsekih »krotka«, je v obdobjih, ko naraste in je tudi hladna, lahko zelo nevarna. Oba pogoja sta bila izpolnjena tudi tokrat. Deroča Kolpa je imela 12 stopinj Celzija. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je postala še precej nevarnejša, odkar je na slovenski strani obdana z rezilno žico in/ ali panelnimi ograjami, ki otežujejo dostop do kopnega.

Ožičena Kolpa je še zadnja točka, ki ogroža življenja na najbolj nevarni begunski poti na svetu: ta vodi iz Afrike in Bližnjega vzhoda prek Sredozemskega morja do Evrope. Na tej poti je letos izgubilo življenje 432 beguncev, kar je več kot polovica vseh begunskih smrti letos. V zadnjih petih letih je na tej poti umrlo več kot 18 tisoč ljudi.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije, ki po vsem svetu beleži smrti beguncev v času, ko so na poti, je lani pri poskusu prečkanja slovensko-hrvaške meje v Kolpi utonilo deset ljudi, vsaj toliko pa je tudi pogrešanih. V prvih mesecih letošnjega leta je v Kolpi utonil en begunec.