24. 5. 2019 | Mladina 21 | Družba
Nova in stara naveza
Bi se s priznanjem spolnih zlorab katoliška cerkev v Sloveniji lahko reformirala? Koliko lahko pri tem pomaga civilna pobuda Dovolj.je?
Papež Frančišek se je žrtvam spolnih zločinov že nekajkrat opravičil, storil je še premalo, a vsi v cerkvi, tudi v Sloveniji, niso navdušeni nad potjo razčiščevanja, ki so si jo izbrali v Vatikanu
© Profimedia
V nasprotju z dogajanjem v vse številnejših državah, kjer se že leta vrstijo resne in sistemske preiskave spolnih zlorab v (katoliški) cerkvi, je v Sloveniji vse po starem. Po starem pomeni skorajda popolna odsotnost kazenskega pregona storilcev, čeprav je to edino, kar lahko ima posledice za odgovorne duhovnike, pa tudi za njihove dosedanje in morebitne nove žrtve. In za cerkev kot tako.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Družba
Papež Frančišek se je žrtvam spolnih zločinov že nekajkrat opravičil, storil je še premalo, a vsi v cerkvi, tudi v Sloveniji, niso navdušeni nad potjo razčiščevanja, ki so si jo izbrali v Vatikanu
© Profimedia
V nasprotju z dogajanjem v vse številnejših državah, kjer se že leta vrstijo resne in sistemske preiskave spolnih zlorab v (katoliški) cerkvi, je v Sloveniji vse po starem. Po starem pomeni skorajda popolna odsotnost kazenskega pregona storilcev, čeprav je to edino, kar lahko ima posledice za odgovorne duhovnike, pa tudi za njihove dosedanje in morebitne nove žrtve. In za cerkev kot tako.
A nekaj se vendarle spreminja, civilna pobuda Dovolj.je, sestavljena iz posameznikov, ki so blizu cerkvi, vedno bolj pritiska in vse močneje razburja vrh cerkve in ga tudi priganja v mnenja, ki so se doslej zdela nepredstavljiva.
Civilna pobuda za boj proti spolnim zlorabam v katoliški cerkvi Dovolj.je se je javnosti prvič predstavila pred štirimi meseci, 19. februarja. Eden od njenih predstavnikov, sicer član Zavoda Iskreni.net Igor Vovk, je tedaj dejal: »Zelo težko je poslušati izpovedi žrtev spolnih zlorab, še težje pa je poslušati, da jih odgovorni niso vzeli resno. Številnim storilcem se ni nič zgodilo, ukrepanje, če je bilo, pa je bilo preblago. Tega v prihodnje ne bomo več tolerirali, ne glede na to, kako visok cerkveni dostojanstvenik je bil v dejanja vključen.« Predstavniki pobude so hkrati napovedali, da bodo domnevne storilce brez izjem prijavljali organom pregona.
Vrh slovenske cerkve, ki glede spolnih zlorab ravna tako kot nekoč, je bil v zadregi. Pri pobudi Dovolj.je namreč sodelujejo tudi sedanji in nekdanji duhovniki in župniki ter laični cerkveni sodelavci, torej posamezniki, ki o spolnih zlorabah v cerkvi vedo veliko več kot zunanji opazovalci. Za številne primere zlorab ter za celoten sistem prikrivanja vedo iz pripovedovanja kolegov in žrtev ali pa so se z vsem tem celo osebno srečali.
Še donedavnega so v vrhu cerkve brez sramu poudarjali, da zakon od predstavnikov cerkve ne zahteva, da policiji prijavijo storilce iz lastnih vrst, ter žrtve »obveščali« o pravici, da storilcev ne prijavijo policiji, če tako želijo, kot bi tlesknil s prsti, pa se je to spremenilo. Ko je civilna pobuda v mesecu dni zbrala podatke o več spolnih zlorabah kot cerkev v desetih letih skupaj, je nadškof Stanislav Zore javno objavil, da se je cerkev odločila za ničelno toleranco, za obvezno prijavo sumov kaznivih dejanj na policijo …
Predstavniki pobude so se spet oglasili ta ponedeljek in sporočili, da so že vložili kazenske ovadbe zoper sedem od 15 duhovnikov, ki so jim jih prijavile žrtve. Tri od njih so navedli z imenom in priimkom, šlo naj bi za župnika Pascala Jožefa Prša, upokojenega duhovnika Marjana Zupanca in lazarista Jožeta Planinška. Ob tem so predstavniki pobude Dovolj.je vrh cerkve in izvedensko skupino za ukvarjanje s spolnimi zlorabami obtožili, da zavračata sodelovanje. Po tiskovni konferenci so se znova oglasili v škofovski konferenci in sporočili, da so odprti za sodelovanje z vsemi – organi pregona in civilnimi pobudami.
Zdi se, da cerkev ne bo zmogla ustaviti plazu, ki se je sprožil. Če bo civilna pobuda nadaljevala v dosedanjem tempu, bi to lahko pomenilo obračun z odgovornimi za zlorabe in prikrivanje teh v cerkvi. In ne le to. Vprašanje je tudi, kolikšen vpliv bo to imelo na slovensko cerkev kot tako, na njeno vodstvo, ki v primerjavi z drugimi izpostavami rimskokatoliške cerkve po svetu velja za konservativno. Bo stare navade, ki jih gojijo stari obrazi, zamenjala nova generacija? Se bo katoliška cerkev v Sloveniji reformirala? Se bo znala znova približati ljudem?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.