Stingova lekcija

Pred razprodanim koncertom v ljubljanskih Stožicah je Gordon Matthew Thomas Sumner, ki ga oboževalci po vsem svetu poznajo pod imenom Sting, pokazal, kaj si misli o dodatnih ovirah in kamerah, s katerimi si bodo slovenski policisti na južni meji pomagali, ko bodo lovili in zavračali begunce.

Na lastno prošnjo se je s posredovanjem nevladne organizacije Amnesty International sestal s tremi članicami sirske družine, ki je pribežala v Slovenijo. Gre za nedvoumno politično dejanje in človeško gesto.

Sulaf, Azhar in Mariam Vakas so v našo državo pred dvema letoma prišle iz Grčije v okviru evropske relokacijske sheme, pri vključevanju v novo okolje pa jim pomaga društvo Odnos, ki ga vodi politolog Franci Jazbec. Uspešno, saj se vse tri izobražujejo o naši državi in učijo slovenskega jezika.

»Počaščen sem, ker sem se nocoj lahko sestal s tremi pogumnimi sirskimi begunkami kurdskega rodu ter z ekipo Amnesty International Slovenije,« je ob srečanju dejal Sting. Poudaril je, da je sam že 30 let član te organizacije »in v tem času sem jo dejavno podpiral pri njenem varovanju in zagovarjanju človekovih pravic. Prizadevanja Amnesty International v podporo beguncev so nujna in življenjskega pomena.«

Vlada Marjana Šarca razmišlja ravno nasprotno, saj ne le da ni umaknila rezilne žice na schengenski meji, temveč okoli Kolpe spet vzpostavlja nekakšno vojno krajino, ki naj bi deželo varovala pred barbari. Policija bo na meji namestila dodatno panelno ograjo in videokamere, za lažje sledenje beguncem pa je v Italiji nabavila nov helikopter, ki bo davkoplačevalce stal 14,6 milijona evrov.

Prav sodelovanje z Amnesty International je pevca spodbudilo k dobrodelni dejavnosti in aktivizmu. Nastopil je na številnih koncertih, s katerimi so zbirali denar v humanitarne namene, tudi na legendarnem Live Aidu leta 198 5, proti koncu osemdesetih let pa je ustanovil fundacijo, ki si prizadeva za ohranitev deževnega gozda.