Kje so naši vojaki?

Koalicijski sporazum, po katerem deluje vlada pod vodstvom Marjana Šarca, je na 16. strani jasen: v razdelku, ki govori o »zagotavljanju nacionalne varnosti države«, so se politične stranke zavezale, da bodo spremenile režim napotovanja slovenskih vojakov v tujino. Zdaj namreč velja, da o napotitvah na mednarodne misije odloča vlada, stranke pa so obljubile, da se bo »pristojnost napotovanja v tujino prenesla na državni zbor«.

Ideja ni nova. Že leta 2010 je zaradi potrebe po demokratizaciji odločanja o tem razmišljal tedanji vrhovni poveljnik slovenske vojske, predsednik Slovenije Danilo Türk, z njim pa sta se takrat strinjali tudi stranki Zares in SD. V veliko evropskih državah, na primer Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, o napotitvah vojakov v tujino odločajo poslanci. V večini primerov je odločitev avtomatična in v skladu z dogovorom med zaveznicami, poznamo pa tudi izjeme.

Trenutno je v tujini 348 slovenskih vojakov, največ na Kosovu, so pa tudi v Libanonu, Afganistanu, Siriji, Maliju, Iraku, Latviji … Ravno primer Latvije – trenutno je tam 47 slovenskih vojakov – je tipičen, saj bi bilo o tem zaradi zapletenosti razmerij med Natom in Rusijo treba opraviti širšo razpravo. Če bi parlament sprejel takšno odločitev, bi vojaška misija na Baltiku dobila večjo politično podporo in legitimnost.

A vlada Mira Cerarja je odločitev o tem, da se bo Slovenija v Latviji »branila« pred Rusijo, sprejela na hitro in po tihem januarja 2017. Slovenska javnost in tudi parlamentarci so informacijo dobili iz mednarodnih medijev in so lahko šele post festum podali svoje (neobvezujoče) mnenje. In ker vlada Marjana Šarca v enem letu po tem »incidentu« ni predlagala spremembe zakona o obrambi, so z novelo zdaj poskusili pri Levici. A jim ni uspelo.

Predlog Levice so podprli zgolj v SNS; koalicijski poslanci so med parlamentarno razpravo govorili predvsem o tem, da so parcialne rešitve nesmiselne in da je za tako kompleksna vprašanja potreben »poglobljen pristop«. Pravi čas za to naj bi bil v okviru sprejemanja novega zakona o obrambi, ki naj bi nastajal na ministrstvu za obrambo, ta zakon pa bo zelo težko sprejet, saj za potrditev v parlamentu potrebuje 60 poslanskih glasov. Najbolj slikovit je bil v razpravi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki je trdil, da Levica ruši obrambnega ministra Karla Erjavca, nato pa priznal: »Tudi če je v koalicijskem sporazumu 100-krat napisano, jaz to nikdar ne bom podprl. 100-krat je lahko napisano, ne bom podprl. Jaz ne. Tega ne. Te zgodbe ne.«

Toda ali gre pri tem predlogu res zgolj za politično tekmovanje? Politiki že skoraj 10 let obljubljajo, da bodo spremenili način napotitve slovenskih vojakov v tujino. A če bi to resnično želeli, bi lahko že zdavnaj tudi uredili. Večina je zadovoljna s sistemom, ko o napotitvah odloča zgolj vlada, hkrati pa jih skrbi padec zaupanja v Slovensko vojsko. V 17 drugih evropskih državah, kjer o napotitvah razpravljajo parlamenti, se bolj zavedajo, da vojska ni sestavljena le iz vojakov in opreme, ampak temelji na zaupanju in javni podpori.