Konec zastonjkarstva

Vse od postavitve prvih javnih polnilnic za električna vozila pred desetimi leti je bila njihova uporaba brezplačna. Skupaj z brezplačnim parkiranjem v času polnjenja je bila to pomembna ugodnost, ki je spodbujala k nakupu dragih električnih avtomobilov.

Zdaj se je politika ponudnikov začela spreminjati. Medtem ko so hitre polnilnice ob avtocestah plačljive že od samega začetka, so z letošnjim majem postale plačljive tudi polnilnice v mestih in manjših krajih, ki jih v okviru mreže Gremo na elektriko, s 140 polnilnicami največje v Sloveniji, upravlja Elektro Ljubljana.

Po dobrem mesecu novega režima ugotavljajo, da je uvedba plačevanja pozitivno vplivala na boljšo izkoriščenost polnilne infrastrukture. »Zaznali smo, da se parkirna mesta, namenjena polnjenju, hitreje sprostijo in so tako na voljo več uporabnikom,« pravi svetovalec uprave Jurij Curk. »Ljudje so začeli na polnilnicah dejansko polniti avtomobile, ne pa izkoriščati brezplačnega parkirnega mesta.«

Cena polnjenja znaša od enega do treh centov na minuto, odvisno od priključne moči, storitev pa je za približno pol evra dražja, kot če bi avto polnili na domačem električnem priključku. Se pa po treh urah cena potroji.

Ob tem na Elektru Ljubljana ugotavljajo, da polnjenje avtomobilov v javnih polnilnicah praviloma poteka v času, ko je obremenitev elektroenergetskega sistema tudi sicer večja. S širšim razmahom električnih avtomobilov bodo potrebe po elektriki v konicah znatno višje, sploh ob dopustniških koncih tedna in v turistični sezoni, kar bo zahtevalo dodatne proizvodne enote in prilagoditev omrežja, hkrati pa tudi večje sodelovanje uporabnikov pri izravnavanju ponudbe in povpraševanja.

»Ko imamo vsak dan na omrežje priklopljenih več obnovljivih virov, polnilnic za električne avtomobile in toplotnih črpalk, je naše omrežje ponekod že preobremenjeno; nekatere transformatorske postaje so neprestano obremenjene več kot 100-odstotno,« opozarja predsednik uprave Andrej Božič.