Zakaj bi bili vsi talci

»Naj bo vzdušje nocoj vsaj za odtenek bolj veselo in bolj vzneseno,« je predsednik Pahor komorno, kot da je tudi sam že vnaprej naveličan svoje uprizoritve državniškega tona, nagovoril zbrane na ponedeljkovi proslavi ob dnevu državnosti. Kulturno-umetniški program, ki je sledil njegovemu govoru, je bil tokrat posvečen znanosti. Pozorno oko je lahko uvidelo, da kolos, ki pod napisom »Drznimo si vedeti« dominira na sceni – bel krog, okoli katerega z repi v barvah slovenske zastave počasi krožijo drugi krogi –, verjetno želi spominjati na sončni sistem in s tem opozoriti na znamenito in težko zmagoslavje znanstvenega mišljenja nad ukoreninjenim prepričanjem, da je Zemlja ploščata, ali pa na atom z elektroni, véliko odkritje fizike. Lepo, da so se odločili opozoriti, da je danes tudi znanstvena misel, ne več le kultura, vse manj spoštovana. Branja citatov znanstvenikov in kulturnikov so se nato prepletala z glasbenimi točkami, in če glede državne proslave verjetno ne bomo nikoli poenoteni (spet je uspelo najbolj izstopati tistim povabljencem, ki jih protestno ni bilo), pa smo se ob prvem nastopu verjetno lahko strinjali, da je neverjetno, kako imajo plesalci še vedno navodila iz zlatih časov šovov Maria Galuniča, da naj dajejo vtis San Rema iz 90. let – ali pa njihov nastop tako vsaj izpade na prenosu na Televiziji Slovenija.

Med izjavami, ki so potihem zbodle, pa je izstopal škotsko-slovenski fizik Duncan Haldane, ki mu težo daje Nobelova nagrada. »Znanost je zelo koristna, a ljudi ne pritegne zaradi tega. Pritegne jih, ker jih zanima, kako delujeta narava in svet ter zakaj so stvari take, kot so. Znanost je strast.« Ob takšni izjavi »le« slovenskega, torej zajedavskega fizika bi se verjetno zaslišali zvoki zavijanja z očmi, ker pa jo je izrekel mednarodno priznan znanstvenik, jo je bilo treba vzeti v obzir. Ukoreninjeno neoliberalno razmišljanje namreč težko prenaša karkoli, kar ni neposredno iztržljivo. Še preden so po proslavi pospravili stole – in v brk premieru Šarcu, ki je ob prazniku pozval k premoru med politiziranjem –, so v 24ur Zvečer gostili Jerneja Vrtovca iz NSi, ki je ena od glavnih promotork neoliberalizma. Kajti Pop TV je spet zaznala krizo vseh kriz, le da tokrat z nekako veselim pričakovanjem. Po ogorčenju Levice, da je vlada kljub zagotovilom o nasprotnem prodala Abanko, je namreč vladi sodelovanje ponudila NSi – in s tem se je ponudila priložnost, da se Slovenija vpliva Levice znebi. Pop TV je slednjo namesto kot kredibilno stranko z legitimnimi prepričanji tudi tokrat obravnavala kot nedoraslo in predvsem izsiljevalsko nekonstruktivno. Petra Kerčmar se je tako spraševala, »zakaj bi bili vsi talci Levice«, z Vrtovcem pa sta se pomenkovala, da je Nova Slovenija pripravljena prevzeti vlogo »nadkoalicijske stranke«, kar je spretna cinična provokacija, in z vlado »projektno sodelovati«, kar je obljuba neideološkosti, običajna za NSi. Ki pa ji lahko verjamemo le, če mislimo, da sta neideološka zniževanje davkov in privatizacija zdravstvenega sistema, seveda pod bolj spevnim nazivom višanje plač in urejanje zdravstva. No, v času, ko je čudno imeti strast do razmišljanja, se ne moremo čuditi strahu pred vsako mislijo, ki je bolj levo od predpisane.