Tobačne multinacionalke pogorele

Kaže, da se bodo lahko v Sloveniji 1. januarja 2020 tobačni izdelki prodajali le še v enotni embalaži. Poskus 38 poslancev, da bi uvedbo te odložil za tri leta, je spodletel; parlamentarni odbor za zdravstvo je predlog spremembe zakona o tobaku zavrnil z osmimi glasovi proti šestim. »Vse cigarete so enako škodljive, zato je edino pravilno, da so vse videti enako,« je na seji odbora ukrep utemeljil Luka Šolmajer iz Društva nekadilcev.

A četudi so se zaradi tega številni nasprotniki kajenja oddahnili, je izid glasovanja vendarle presenetljiv. Za las je bila zavrnjena rešitev, ki ji je nasprotovala tako rekoč vsa slovenska zdravstvena stroka, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Onkološkega inštituta, Koalicije nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, Svetovne zdravstvene organizacije do Komisije za medicinsko etiko.

Primer, ki ga zdaj preiskuje tudi protikorupcijska komisija, kaže, kako dovzetni so parlamentarci za lobistične vplive. Tobačne multinacionalke, predvsem Japan Tobacco in Imperial Tobacco, ki ima v lasti Tobačno Ljubljana, so imele očitno zelo premišljeno izdelan načrt. Januarja, takoj po novem letu, so se njihovi lobisti začeli sestajati s predstavniki finančnega ministrstva in z nekaterimi poslanci z namenom, da bi za leto 2020 napovedano uvedbo enotne tobačne embalaže odložili.

Očitno je tudi, da so sprejetje zakona načrtovali po skrajšanem postopku in v času dopustov na prihajajoči, julijski seji državnega zbora. Pri tem so poskušali temeljni ukrep zamegliti z ustanovitvijo nekakšnega sklada za omejevanje rabe tobačnih izdelkov, odlog uvedbe enotne embalaže pa so avtorji, med njimi predvsem prvopodpisani na pobudi Jernej Vrtovec (NSi) in eden glavnih avtorjev besedila zakona, poslanec SMC Jani Möderndorfer, utemeljevali s tem, da bi ukrep spodbudil razrast črnega trga in izpad proračunskih prihodkov.

Toda absurdnost teh dveh manevrov se je pokazala ravno med razpravo v odboru, ko je ministrstvo za zdravje poudarilo, da so sredstva za preventivne aktivnosti v proračunu že zagotovljena in da torej ustanovitev posebnega sklada ni smiselna. Komisija državnega sveta pa je navedla mnenje finančne uprave, ki »dvomi, da bi bila lahko enotna embalaža pomemben dejavnik pri zmanjšanju ali povečanju navedenih aktivnosti«. Čeprav torej niti finančne uprave izpad sredstev zaradi enotne embalaže ni skrbel in čeprav ustanovitev posebnega sklada ni bila potrebna, je sprememba zakona padla v vodo z zgolj dvema glasovoma razlike.

Ni seveda dvoma, da bodo ob takšnem izidu tobačne multinacionalke poskusile še enkrat. »Ne centa ne kulija nisem prejel od tobačne industrije, da bi mi danes lahko kdo očital,« je v razpravi glede lobističnih vplivov dejal Möderndorfer.

Slovenija je očitno zelo poceni tarča.