Poprava krivic

Slepi in slabovidni otroci ter njihovi starši so bili 12 let prikrajšani za enega od dveh dodatkov, ki jim pripadata po dveh različnih zakonih. Devet let je veljalo napačno tolmačenje zakona, po katerem naj bi se dodatek za pomoč in postrežbo ter dodatek za nego izključevala. Takšno navodilo so imeli organi in društva, na katere se družine s slepimi ali slabovidnimi člani obračajo po nasvete, pa tudi centri za socialno delo, ki izdajajo odločbe o pravicah.

Veliko družin je dobilo navodilo (ali nasvet), naj se odločijo za eno od pravic. Tako so tudi storile. Kdor si je kljub navodilom in nasvetom drznil vložiti prošnji za obe pravici, so mu eno od vlog zavrnili, nekateri, ki so imeli srečo, da so jim odobrili pravico do obeh dodatkov in so oba nekaj časa tudi prejemali, pa so bili kasneje nesrečno primorani državi vračati razliko.

To so večinoma storili. Eden izmed njih pa se je obrnil na sodišče. Leta 2012 je to odločilo, da se dodatka ne izključujeta in da je bilo torej dotakratno tolmačenje zakona napačno. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je centre za socialno delo o tem obvestilo šele tri leta kasneje. Zakaj? Zdajšnja zasedba na ministrstvu ravnanj iz prejšnjega mandata ne mora komentirati, so nam odgovorili aprila letos. Vmes se je na sodišče obrnilo še več kot 20 prikrajšanih staršev, nabrali pa so se jim tudi visoki sodni stroški.

Prikrajšani starši s slepimi ali slabovidnimi otroki so zato protestirali in od države zahtevali povračilo sodnih stroškov ter izplačilo dodatka za nazaj. Še konec lanskega leta so z ministrstva sporočali, da bi krivice radi popravili, a za to nimajo pravne podlage, letos februarja pa je ministrica Ksenija Klampfer prikrajšanim obljubila skoraj vse, kar je lahko. Ustavitev sodnih postopkov, povračilo sodnih stroškov, izplačilo dodatkov za nazaj in pravno podlago, ki bi to omogočila.

Obveljalo je, da bodo skladno s predlogom »do neizplačanih dodatkov upravičeni vsi, katerim niso bili izplačani dodatki, ki so jim pripadali,« ne le tisti, ki so se odločili za tožbo ali dobili zavrnilno odločbo. Zdaj so sodne postopke že ustavili, pred kratkim pa je ministrstvo v javno razpravo vložilo predlog zakona o določitvi in izplačilu dodatka za nego otroka.

Iz drugega člena predloga zakona razberemo, da so po predlogu upravičenci do izplačila dodatka za nazaj le starši, ki so imeli sodne stroške, in tisti, ki so prejeli zavrnilno ali ukinitveno odločbo. Predlog ne zajema družin, ki so bile do dodatkov upravičene, a zaradi upoštevanja navodil niso vložile prošenj zanje. Odgovora, kako na to gledajo na ministrstvu, nismo prejeli, morda pa bo sprememba vključena v fazi javne razprave.

Državni proračun bi za izplačilo dodatkov vsem upravičencem odštel manj kot za tri ministrske službene avtomobile in seveda manj od cene, ki so jo v 12 letih plačali prikrajšani otroci.