Zamenjava obstoječe celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani

Univerza v Ljubljani kot največja slovenska visokošolska in znanstveno-raziskovalna inštitucija v letošnjem letu 2019 praznuje stoletnico obstoja. Veljalo bi omeniti tudi leto 1619, ko so jezuiti začeli s posameznimi višješolskimi kurzi (studia superiora). Danes je na njej vpisanih skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. 100. obletnico letos praznuje tudi Univerza v Poznanu na Poljskem.

Univerza v Ljubljani je kakovostna univerza. Moti pa me, da se vodstvo univerze in senat v tem slavnostnem letu ne ukvarja z izboljševanjem kakovosti izobraževanja in raziskovanja, ampak se posveča banalnim izzivom kot je npr. korenita sprememba univerzitetne grafične podobe. Če bo ta predlog sprejet, bo za sabo potegnil ogromno povsem nepotrebnih opravil, ki vrh vsega ne bodo poceni. Zamenjati bo treba vse papirje, diplomske listine, zastave, table, napise, nazive v knjigah, smerokaze itn. Verjetno pa nekatere moti le „rdeč“ tepih pod obrisom stavbe rektorata v sedanjem „logu“, ki pa je dejansko oranžen.

Verjetno bi se morala univerza bolj ukvarjati s svojo dejansko podobo. Okoli 15. avgusta 2019 bo neodvisna kitajska ustanova objavila lestvico svetovnih univerz (www. shanghairanking.com) za leto 2019. Ta razvrščanja predvsem raziskovalnih univerz so najbolj poznana v svetu in lestvice se objavljajo že od 2003. leta naprej. Tudi kriteriji razvrščanja se niso od takrat bistveno spreminjali. Univerza v Ljubljani je bila od 2007. leta naprej vedno uvrščena med 401. in 500. mestom na svetu. Če pa sledimo trendu ( http://www.shanghairanking.com/World-University-Rankings/ University-of-Ljubljana.html), se nam lahko zgodi, da bomo letos izpadli iz niza 500 univerz na svetu. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. 26. junija 2019 je zgornja kitajska ustanova razvrstila svetovne univerze po 54 znanstvenih področjih v okviru Naravoslovnih ved, Medicinskih ved, Ved o življenju, Družbenih ved in Inženirstva. (http://www.shanghairanking.com/ Shanghairanking-Subject-Rankings/index. html). Med prvih 500 v posameznih področjih se je Univerza v Ljubljani (UL) uvrstila 33 krat, Univerza v Mariboru (UM) 7 krat in Univerza na Primorskem (UP) 1 krat. In še najvišja dosežena mesta po področjih: Menedžment v turizmu (UL) med 51.-75. mestom; med 100. in 200. mestom pa Matematika (UL), Kmetijstvo (UL), Veterina (UL), Javna uprava (UL, UM) in Živilstvo in tehnologija (UL).

Mogoče samo v razmislek. Če bi v Sloveniji zmogli premagati vrtičkarstvo in bi združili npr. Univerzo v Ljubljani, Institut J. Stefana, Kemijski inštitut in Biološki inštitut v eno raziskovalno univerzo, bi s tem dejanjem naredili ogromno za slovensko znanost in šolstvo. Večina raziskovalcev na teh inštitutih je tako ali tako bilo habilitiranih na ljubljanski univerzi. Privarčevali bi tudi mnogo denarja in dvignili rating slovenske univerze.

In mogoče nad pričujočimi razvrščanji univerz mnogi samo zamahnejo z roko - vendar naši bodoči študenti precej časa namenijo tem lestvicam in se potem ustrezno odločijo.